Evropski dan opazovanja ptic 2023

Evropski dan opazovanja ptic poteka v času, ko milijoni ptic s severnih krajev zapuščajo svoja gnezdišča in se pomikajo v toplejše, s hrano bogate kraje. To je edinstvena priložnost za opazovanje številnih vrst ptic, ki se pri nas ustavijo in počivajo tekom naporne in nevarne selitve.

DOPPS vas skupaj z BirdLife International vabi, da izkoristite priložnost in spoznate osupljivi svet ptic in njihovih selitev. Največji dogodek zveze BirdLife International, bo letos potekal v soboto, 30. septembra in nedeljo, 1. oktobra 2023. V lanskem letu smo skupaj z 32 partnerji iz vse Evrope na dogodke privabili več kot 19.000 obiskovalcev in skupaj našteli več kot 4,6 milijonov ptic.

Glavni namen dogodkov je ljudem približati svet ptic in jih ozavestiti o potrebah ptic selivk na gnezdiščih, postajališčih vzdolž selitvenih poti in prezimovališčih ob Mediteranu in v Afriki. Tudi letos vas skupaj z več kot 30 evropskimi partnerji zveze BirdLife International vabimo, da z nami opazujete ptice in prisluhnete dejstvom o selitvah ptic in nevarnostim, katere te srečujejo na svoji poti. Organizirali bomo izlete, kjer boste lahko izvedeli več o selitvah ptic, njihovih poteh, z nekaj sreče pa boste katero izmed ptic lahko tudi opazovali. V Evropi skupaj za vas pripravljamo več sto dogodkov.

Ob letošnjem Evropskem dnevu opazovanja ptic 2023 (EuroBirdwatch23) vas hkrati lepo vabimo, da obiščete uradno Facebook stran EuroBirdwatch, kjer si lahko ogledate ali delite fotografije. Skupaj lahko pokažemo diverziteto dogodkov, ptic in ljudi v naravi vse od Azerbejdžana preko Norveške do Gibraltarja! Zelo veseli bomo tudi vaših lastnih fotografij in prispevkov, katere lahko z nami delite na Facebook strani EuroBirdwatch, DOPPS-BirdLife Slovenia ali jih pošljete na tilen.basle@dopps.si.


Na Društvu za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije smo letos za vas pripravili dogodke na več koncih države. Vabimo vas, da se katerega izmed njih udeležite in skupaj z nami opazujete eden najbolj fascinantnih naravnih pojavov – selitev ptic!

Sobota, 30. september:

Opazovanje selitve ptic v Ormoških lagunah

Opazovanje ptic v Naravnem rezervatu Škocjanski zatok

Izlet na Ljubljansko barje

Nedelja, 1. oktober:

Ornitološki izlet ob Muri

Evropsko partnersko srečanje BirdLife

Vsako leto se zberejo predstavniki partnerskih organizacij BirdLife International iz Evrope in Osrednje Azije na t.i. Evropskem partnerskem srečanju ali »EPM« (European Partnership Meeting).

Zaradi koronavirusa je letos prvič v zgodovini potekalo to srečanje spletno. Več kot 80 predstavnikov iz vseh držav v regiji je 5. in 6. novembra 2020 razpravljalo o delu in izzivih za varstvo narave v novih »COVID-19« razmerah, o novem modelu financiranja BirdLife, o učinkovitem varstvu ptic vzdolž selitvenih poti, o pripravi nove strategije za obdobje 2022-2032 in bližajočem se svetovnem kongresu leta 2022 v Cambridgeu, skupaj s praznovanjem 100-obletnice BirdLife. Partnerskega srečanje smo se udeležili tudi z DOPPS-a, naš predstavnik Damijan Denac, pa je bil vnovič izvoljen v t.i. Evropski in osrednjeazijski komite (European and Central Asian Committee) – vodilno in odločevalno telo BirdLife v regiji.

Prepovejmo diklofenak!

Populacije jastrebov po svetu so v upadu in Evropa je bila do nedavnega zanje varno zatočišče. Slednje se je drastično spremenilo, ko je bila pred tremi leti je bila odobrena komercialna uporaba veterinarskega diklofenaka. V odgovor je BirdLife International pričel mednarodno kampanijo v Španiji, na Portugalskem in v Italiji, ki cilja na prepoved uporabe zdravila, ki bi lahko izbrisalo evropske jastrebe. Ne dovolimo, da se azijska katastrofa ponovi v Evropi!


 
Jastrebi so bili tisočletja vladarji neba indijske podceline; od Himalaje do južnega rta Šlinake ter od gorovja Hindukuš na zahodu, vse do gorovja Arakan na vzhodu. Njihova vladavina je imela tudi močan vpliv na kulturo in razvoj območja. Prav zato je skoraj neverjetno, da se je vladavina jastrebov v južni Aziji tako tragično končala!

Kot bi trenil

V devetdesetih letih prejšnjega stoletja je uporaba veterinarskega zdravila diklofenak v desetih letih povzročila izumrtje 99% populacije štirih vrst jastrebov na indijski podcelini.

99%… DEVETINDEVETDESET ODSTOTKOV! To je statistika, ki jo je potrebno ponavljati in ponavljati, dokler se ta tragična resnica je zasidra globoko v naši zavesti. Vendar kaj to število v resnici pove? Razsežnost preprosto ilustrirajo števila. Konec osemdesetih let je bilo v Indiji 80 milijonov indijskih jastrebov (Gyps bengalnsis), danes pa jih najdemo le nekaj tisoč!

Mednarodna kampanija za prepoved veterinarskega diklofenaka

Spomladi leta 2013 so v Španiji odobrili uporabo dveh zdravil za prašiče in govedo, ki vsebujeta diklofenak. BirdLife je od tistega trenutka spremljal in se boril proti novi grožnji v Evropi. Kljub temu je diklofenak sedaj legalen in komercialno dostopen v Španiji in Italiji, medtem ko so na Protugalskem vložili zahtevo za legalizacijo. V teh treh državah skupaj prebiva kar 95% celotne populacije jestrebov v Evropi.

Naravna komunalna ekipa

Jastrebi so pomembni!
 

Rešitev je preprosta. Prepovejmo diklofenak!

Samokontrola v tem primeru ni zanesljiva in varna rešitev. Pojavljanje diklofenaka v samo 1% trupel živine na prostem je v indijski podcelini praktično iztrebilo populacijo jastrebov. Po prepovedi uporabe zdravila se je izumiranje ustavilo. Obstajajo varnejše, enako učinkovite in cenovno primerljive alternative diklofenaku. Te nimajo negativnih posledic na jastrebe, živino in denarnico kmeta.


Formula za izumrtje

C14H11Cl2NO2

Obstajajo dobre alternative. Zakaj ta formula v Evropi ni prepovedana?

Nam se zdi prepoved povsem smiselna. Če se strinjate z nami, PODPRITE KAMPANIJO.


Več informacij o problematiki lahko najdete na spletni strani www.banvetdiclofenac.com.

Stališče BirdLife do podnebnih sprememb

Na DOPPS smo pripravili slovenski prevod Stališča organizacije BirdLife International do podnebnih sprememb. Stališče vsebuje niz podpornih vsebinskih ugotovitev, ki ga postavljajo v okvir varstva ptic in narave, in ključna sporočila za snovanje politik, ki jih BirdLife zagovarja v boju proti podnebnim spremembam. Želimo si, da bo ta dokument prispeval k bolje informirani in strokovno podprti razpravi na področju blaženja in prilagajanja na podnebne spremembe ter njihovih vplivov na doseganje naravovarstvenih ciljev v Sloveniji.

Znanstveni dokazi so jasni: podnebne spremembe se dogajajo, za kar so večinoma krive človeške aktivnosti. Za človeštvo in biotsko pestrost so zato veliko tveganje in zahtevajo takojšen globalni odziv. Vemo, da bodo spremembe biotske pestrosti zaradi spreminjanja podnebja ogromne in daljnosežne tako v smislu hitrosti kot tudi prostorske razsežnosti.

Biotska pestrost in človeštvo sta tesno povezana

Ohranjanje omrežja Mednarodno pomembnih območij (IBA) in drugih življenjskih okolij ima pomembno vlogo pri blaženju podnebnih sprememb in pomaga ljudem pri prilagajanju posledicam le-teh. Stabilni ekosistemi uravnavajo pretok ogljika in so lahko stroškovno učinkovit obrambni sistem pred različnimi podnebnimi nevarnostmi, kot so erozija, poplave in suše. Prav tako zagotavljajo hrano, gorivo, čisto vodo in zdravila – vire, ki lokalnim skupnostim omogočajo, da se postavijo po robu okoljskim nesrečam, jih obvladajo in si po njih opomorejo.

Ključna sporočila

V boju proti podnebnim spremembam je treba po vsem svetu povečati naložbe v učinkovito rabo energije in nizkoogljično oskrbo z energijo, zlasti s trajnostno rabo obnovljivih virov energije. Emisije, ki nastanejo pri rabi tal (npr. v kmetijstvu, gozdarstvu in urbanizaciji), je treba zmanjšati, ekosisteme kot ponore ogljika pa obnoviti in ohranjati.

Problem je, da slabo načrtovani ali izpeljani ukrepi za preprečevanje podnebnih sprememb (npr. pogozdovanje in uporaba obnovljivih virov energije) in za zmanjševanje njihovih posledic (npr. protipoplavni nasipi in namakalni sistemi) pomenijo nove grožnje in pritiske na ptice in njihova bivališča.

Današnja prizadevanja za zmanjšanje obstoječih pritiskov na naravo, krepitev odpornosti omrežja IBA in povečanje povezljivosti ekosistemov bodo vrstam in ekosistemom pomagala pri prilagajanju podnebnim spremembam v prihodnosti.

Kvalitetna hrana in kvalitetno kmetijstvo – zdaj!

V ponedeljek je več kot 150 evropskih in nacionalnih nevladnih organizacij s podpisom skupne izjave pozvalo k obsežni reformi evropske kmetijske politike. Dogodek je sovpadel s pomembno sejo Sveta EU za kmetijstvo in ribištvo, ki se je je udeležil tudi slovenski kmetijski minister. DOPPS je ministru ob tej priložnosti poslal odprto pismo. Skupno izjavo je podpisalo tudi sedem nevladnih organizacij iz Slovenije.

“Verjamemo, da je obstoječi evropski sistem kmetijstva in prehrane pokvarjen in da deluje za interese peščice na škodo večine državljanov, kmetov in planeta,” smo v skupni izjavi zapisale nevladne organizacije in pozvale k obsežni reformi evropske kmetijske politike, ki je okoljsko in socialno nevzdržna.

Nevladne organizacije smo pred sejo Sveta EU za kmetijstvo in ribištvo, na katerem so kmetijski ministri iz držav članic EU razpravljali o prihodnosti evropske kmetijske politike, s skupno izjavo opozorile na nevzdržnost obstoječega kmetijskega sistema, ki s številnimi ukrepi uničuje okolje, ogroža javno zdravje, pospešuje propadanje obrobnih podeželskih območij in prispeva k podnebnim spremembam.

Škodljiva in neučinkovita kmetijska politika

Kljub nizu preteklih reform je očitno, da Skupna kmetijska politika, ki ji je trenutno namenjenih 38 % proračuna EU in več kot 55 milijard EUR letno, ne uspe učinkovito reševati sodobnih izzivov kmetijskega sektorja in podeželja. Kmetje so zato soočeni s popačeno in izkrivljeno izbiro med bankrotom ali nadaljno intenzifikacijo. Tisti kmetje, ki izvajajo verodostojne alternativne prakse, kot je ekološko kmetijstvo, pa zaradi favoriziranja obstoječih intenzivnih praks ostajajo na obrobju.

Nevladne organizacije smo zato mnenja, da mora EU izvesti korenito reformo Skupne kmetijske politike in z njo povezanih politik. Nujno potrebujemo sistem, ki bo pravičnejši, trajnosten in prožen ter oblikovan v skladu z naslednjimi načeli:

  • Pravični in raznoliki ekonomski sistemi kmetijstva in prehrane,
  • Zdravo okolje in sistem kmetijstva in prehrane, ki spoštuje dobrobit živali,
  • Podpora zdravju in blaginji državljanov,
  • Prehranska politika, ki je odgovorna do javnosti in temelji na participativnem upravljanjem, opolnomočenju državljanov in demokraciji.

Skupno izjavo je podpisalo tudi sedem slovenskih organizacij: DOPPS, Drušvo Dinaricum, Gibanje TRS, Inštitut za trajnostni razvoj, NEC Cerknica, Umanotera in Zavod Svibna.

Odprto pismo kmetijskemu ministru mag. Dejanu Židanu

Na DOPPS smo v preteklem tednu na kmetijsko ministrstvo poslali tudi odprto pismo. V njem ministra pozivamo, da na zgoraj omenjeni seji Sveta EU in tekom procesa oblikovanja nove kmetijske politike zagovarja spremenjeno, resnično trajnostno in sodobno politiko, ki bo podpirala tiste, ki pridelujejo zdravo hrano v sožitju z naravo. Odgovora na naše pismo zaenkrat še nismo prejeli.

Izjava nevladnih organizacij o reformi evropske kmetijske politike (slovenski prevod)

Odprto pismo DOPPS za kmetijskega ministra, mag. Dejana Židana – Razprava o prihodnosti evropske kmetijske politike

 

 

 

Bodo podnebne spremembe zadale usodni udarec svetovno ogroženim vrstam?

Nova raziskava je pokazala, da podnebne spremembe negativno vplivajo že na polovico ogroženih kopenskih sesalcev in četrtino ptic. Ali to nakazuje na prelomno točko?

2017_20_2_herd_of_elephants

Skepticizem podnebnih sprememb je v nekaterih političnih krogih morda v porastu, vendar si ob problematiki ne gre zatiskati oči. Še posebno, če si žival (ali človek), ki živi v podnebno najbolj občutljivih ekosistemih na svetu.

Glasniki, poročilo zveze BirdLife International iz leta 2015 razkriva kakšne so posledice spreminjajočega podnebja za naš naravni svet. Razširjenost sesalcev in ptic po vsem svetu se postopoma premika proti polu, nekateri iščejo nov dom v višjih legah ali pa se njihova razširjenost in število krči. Slednje je posledica segrevanja planeta, ki vznemirja skrbno uravnana ravnovesja habitatov od katerih smo vsi odvisni. Premiki razširjenost imajo posledično velike razsežnosti, kot so motnje v prehranski verigi, selitvenih vzorcih in mnogo več.

Sedaj je nadaljnja raziskava prvič pokazala razsežnosti vpliva podnebnih sprememb na že ogrožene vrste. Rezultati so za prihodnost biodiverzitete na našem planetu zaskrbljujoči!

2017_20_2_keel_billed_toucan_belize

Tukani in druge tradicionalno nižinske vrste ptic na Kostariki, kot posledica podnebnih sprememb danes prebivajo na višinah do 1.500 metrov nad morjem.
Foto: Thomas Shahan

Podnebne spremembe predstavljajo dodaten pritisk na svetovno najbolj ogrožene vrste in tega se pogosto ne zavedamo. Modeliranje nakazuje negativen vpliv za skoraj polovico (47%) vseh globalno ogroženih kopenskih sesalcev in približno četrtino (23,1%) globalno ogroženih ptic. Mnoge izmed teh vrst so že sedaj na robu izumrtja in brez ukrepanja se lahko dodaten pritisk izkaže za prelomno točko.

»To je prva ocena števila ogroženih vrst, na katere imajo podnebne spremembe velik negativen vpliv« je povedal Dr. Stuart Butchart iz BirdLife International in soavtor članka. »Rezultati so alarmantni in kažejo na to, da bodo podnebne spremembe zaostrile obstoječe grožnje za številne vrste, s tem pa drastično povečale varstvene izzive«.

Več o učinku podnebnih sprememb si lahko preberete v članku na spletni strani BirdLife International.

Ne zamudite!
Društvo bo to poletje Krakovski nasip v Ljubljani okrasilo s čudovitimi fotografijami ptic in izsledki najnovejših raziskav o vplivih podnebnih sprememb na ptice. Glavni vir bodo prav Glasniki (The Messengers) in izsledki raziskave, ki jo predstavljamo v tem prispevku.

Projekt izvajamo skupaj z National Audubon Society in BirdLife International ter s podporo U.S. Embassy Ljubljana in Visit Ljubljana.

»Hišni ljubljenčki« izumirajo!

2016_11_12_rdeci_seznam_banner

Letošnja posodobitev Rdečega seznama organizacije IUCN (Svetovna zveza za varstvo narave) prinaša zaskrbljujoče opozorilo o stiski nekaterih najbolj priljubljenih vrst ptic, »hišnih ljubljenčkov« katere sta lov in preprodaja pripeljala do skorajšnjega izumrtja v naravi.

Sivi žako (Psittacus erithacus), verjetno največja ikona in ena najbolj prepoznavnih ptic na svetu je na letošnjem seznamu zdrsnila iz kategorije RANLJIVA v kategorijo OGROŽENA. Ta inteligentna, karizmatična papiga, ki je vsem dobro poznana po neverjetni sposobnosti posnemanja človeškega glasu je ena najbolj priljubljenih vrst ptičjih »hišnih ljubljenčkov« po vsem svetu. Papiga je tako pogost prizor v trgovinah s hišnimi ljubljenčki, da bo marsikdo presenečen ko bo izvedel, da vrsti v naravi grozi izumrtje. V nekaterih Afriških državah, kjer vrsta domuje je njena populacija upadla za 90, ponekod celo za 99%!

Razmere so še bolj zaskrbljujoče v Aziji, kjer je kar 19 vrst ptic povzpelo v višjo kategorijo ogroženosti, 6 izmed njih v kategorijo KRITIČNO OGROŽENA, kar je zadnja kategorija pred izumrtjem. Vse te vrste so endemične za Indonezijo, kjer ima velik vpliv uničevanje tropskega gozdu, vendar je glavni povod v izumiranje teh vrst lokalno trgovanje ulovljenih ptic.

2016_11_12_liscki_kletka_gregorsubic

Ptice pevke pogosto pristanejo na trgu tudi na Balkanu in celo v Sloveniji. Na fotografiji so liščki na ulici Škodre, Albanija.
Foto: Gregor Šubic

Otoški endemiti se vračajo

Kljub temu letošnji Rdeči seznam prinaša nekaj spodbudnih novic iz oddaljenih otokov iz vsega sveta. Ptice, katerih območje razširjenosti zajema le otok ali arhipelag so med najbolj ogroženimi, ne zaradi njihovega majhnega območja razširjenosti, temveč zaradi slabe zmožnosti prilagoditve na nove grožnje, kot so naprimer novi plenilci (mačke, podgane). Prav zaradi tega predstavljajo velik delež današnjih izumrtji otoški endemiti.

Letošnja »poplava« vrst, katere so prešle v nižjo kategorijo ogroženosti kaže, da vložena energija in varstveni ukrepi izredno pomagajo otoškim populacijam. Med mnogimi vrstami je tudi azorski kalin (Pyrrhula murina), katerega populacija se je iz slabi 300 osebkov v 80-ih letih prejšnjega stoletja do danes potrojila!

Na svetu imamo 742 vrst ptic več!

BirdLife International je kot organ za ptice pri Rdečem seznamu letos končal drug in tudi zadnji taksonomski pregled ptic. Letošnji se je osredotočil na ptice pevke in je pripeljal do prepoznave 742 novih vrst ptic, večino katerih je pred tem predstavljalo podvrste drugih vrst. Danes tako na svetu poznamo 6.649 vrst ptic pevk, skupno število vrst ptic pa je tako preseglo mejo 11.000 in se je tokrat ustavilo pri 11.121.

Izmed vseh novih vrst ptic je 11% ogroženih. Trinajst je v času vpisa v Rdeč seznam že IZUMRLIH, mnoge izmed njih je to doletelo v zadnjih 50 letih.

»Na žalost prepoznava 700 »novih« vrst ptic ne pomeni, da gre pticam na svetu bolje,« razlaga Dr. Ian Burfield, koordinator za globalno znanost pri BirdLife International. »Medtem ko se naše znanje poglablja, se potrjujejo tudi naše skrbi: ne-trajnostno kmetijstvo, sečnja, tujerodne vrste in druge grožnje – kot naprimer nelegalno trgovanje z vrstami – še zmerom vodijo številne vrste proti izumrtju.«

Več informacij o posodobljenem Rdečem seznamu lahko najdete na spletni strani BirdLife Inaternational.

Zmaga! – Vsi za naravo, narava za vse

Te dni je čas za slavje! Evropska komisija je razglasila, da bo ohranila priljubljene zakone, ki ščitijo evropsko naravo – evropsko naravovarstveno zakonodajo. Trenutek veselja je rezultat več kot dveh let neutrudne kampanije, medtem ko je komisija pregledovala in v tišini odločala o usodi direktiv in vseh nas. Ves ta čas se je BirdLife družina trudila napraviti čim več hrupa – piski, petje, žvrgolenje, kričanje in čivkanje vseh partnerjev BirdLife je zagotovilo, da prav nobeden član kolegija komisarjev ni preslišal, kako zelo prebivalci EU cenijo naravo.

2016_9_12_all_for_nature_bli

© Dagmar Cohnen – www.darmar-cohnen.de

Skozi kampanijo Alarm za naravo (NatureAlert!) smo v BirdLife družini tesno sodelovali z drugimi naravovarstvenimi organizacijami (WWF, Friends of the Earth, EEB), na poti pa so nam pomagale številne druge skupine in posamezniki. Neverjetna podpora je prišla s strani številnih poslovnežev, poslancev evropskega parlamenta, okoljskih ministrov in znanstvenikov. Nesporno največji zaslužniki za zmago pa ste zagotovo vi, javnost!

Pred dvema letoma se je s pričetkom rušenja EU naravovarstvenih direktiv zdelo, da je bitka izgubljena, vendar se je v bran postavilo več kot pol milijona prebivalcev EU, ki so glasno izrazili podporo ohranitvi direktiv. Prav slednje je tisto, kar je napravilo spremembo! Rezultat ni bila le zmaga za naravo, temveč tudi za demokracijo ter celotno prihodnost Evrope.

Več o uspehu si lahko preberete v članku na spletni strani BirdLife International.

Ogroženi zaklad Ulcinja

Predstavljamo vam najnovejši dokumentarni film, ki govori zgodbo enega najpomembnejših območji za ptice na celotnem Balkanu – območja Ulcinjskih solin in delte reke Bojane.

Dokumentarni film ‘Ogroženi zaklad Ulcinja’ je “paradna ptica” komunikacijskega projekta ‘Promotion of biodiversity conservation actions through motion – Ulcinj Salinas‘, realiziranega s strani Kawka Production pod okriljem Critical Ecosystem Partnership Fundation in BirdLife International.

2016_7_10_UlcinjTreasure_Flyer_SLO_FINAL

V procesu snemanja je sodelovalo tudi društvo DOPPS, saj smo v avgustu 2015 s pomočjo brezpilotne naprave (dron) zabeležil prve osupljive posnetke čudovitega, morda biodiverzitetno najbolj pestrega območja na JZ Balkanu – delte reke Bojane!

Vabljeni k ogledu!