Zaključna predstavitev projekta Preizkus dvostopenjskega izvajanja ukrepa VTR

Pisan sestav projektnih partnerjev (vodilni ZRSVN, KGZ LJ in NG, DOPPS, NRP, KPLB ter 7 KMG z Ljubljanskega barja, Planinskega polja in območja Pivke) je strnil glavne projektne dosežke, ki se navezujejo na prenovo KOPOP ukrepa Habitati ptic vlažnih travnikov (VTR), in jih vsem navzočim predstavili. Na DOPPS smo bdeli nad tem, da predlagana prenova ukrepa ne »izpusti« prav nobene travniške vrste ptic in da izpolnjevanje vsebinskih zahtev prenovljenega ukrepa dolgoročno ne slabša travniških habitatnih tipov, temveč jih ohranja oziroma regenerira. Dodatno smo predlagali nova območja z možnim vpisom v VTR in se zavzeli za poenotenje osnovnih plačil VTR povsod po državi.

Veliki strnad, drevesna cipa, repaljščica in kosec. Foto: Alen Ploj

Izziv nam je predstavljal dvokratni natančen popis kosca na 8 SPA območjih in čim hitrejši prenos podatkov o lokacijah pojočih koscev vse od popisovalcev do ARSKTRP. Omenjeno smo uspešno opravili znotraj začrtanih časovnih okvirjev. Zakaj so lokacije koscev tako pomembne? Površine v VTR, na katerih je kosec v tekočem letu prisoten, se bodo kosile pozno (od 1. avgusta dalje), za zagotavljanje gnezditvene uspešnosti. Travnike v VTR, na katerih se v tekočem letu kosec ne nahaja, pa se lahko kosi prej (od 10. julija dalje). Zatiranje morebitnih tujerodnih vrst je tako bolj učinkovito, kmetje imajo v primeru mokrih poletij na razpolago več manevrskega časa za košnjo in spravilo. Pred 10. julijem večina drugih travniških vrst že odgnezdi, košnja v dveh terminih pa pripomore k mozaičnosti kmetijske kulturne krajine.

Uspešnost predlaganega ukrepa je hočeš ali nočeš odvisna od števila vpisanih površin v ta KOPOP, torej od kmetijskih gospodarstev. Z željo po čim večjem vpisu v prenovljeni VTR smo zasnovali atraktiven ukrep. V ta namen smo uvedli rezultatski del ukrepa. Na kratko: VTR površine s koscem, ki ga smatramo kot krovno travniško vrsto, bodo dobile dodatno izplačilo. Višina le-tega bo odvisna od števila koscev na GERKih ter oddaljenosti koscev od GERKov v VTR.

Na številnih delavnicah in predstavitvah predloga prenove VTR smo vselej naleteli na zelo pozitiven odziv s strani nosilcev KOPOP ukrepov (KMG-jev) kot tudi končnih odločevalcev (MKGP). To je gotovo rezultat dobrega interdisciplinarnega sodelovanja. Zato pričakujemo, da bo prenova VTR v obliki, kot smo jo predstavili danes, zaživela v novem programskem obdobju, morda že prej.

Poziv za transparentnost pri odločanju o porabi največjega deleža proračuna EU

Včeraj je 26 nevladnih organizacij na predstavnike glavnih institucij Evropske unije naslovilo pismo, v katerem pozivajo k transparentnosti dogovarjanj v povezavi s Skupno kmetijsko politiko (SKP) po letu 2020. V pismu opozarjajo, da je bodoča SKP ključna za doseganje ciljev Evropskega zelenega dogovora, Strategije “od vil do vilic” in Biodiverzitetne strategije in da bi pogajanja med institucijami Evropske unija morala biti bolj odprta in dostopna širši javnosti.

Transparentnost v procesu Skupne kmetijske politike – v angleščini (pdf)

Evropski parlament in kmetijski ministri držav članic so naravi obrnili hrbet

Pozno sinoči so kmetijski ministri držav članic Evropske unije sprejeli stališče o bodoči Skupni kmetijski politiki EU (SKP). Poslanci Evropskega parlamenta so glasovali tudi o predlogu SKP, ki je bil kljub številnim kritikam s strani znanstvenikov, državljanov in okoljevarstvene skupnosti odobren z veliko podporo.

»Svet in parlament sta s tem napovedala vojno evropskemu zelenemu dogovoru. Namesto da bi na stotine tisoč kmetijam pomagali pri prehodu v podnebju in naravi prijazno kmetovanje, bomo škodljiv sistem subvencij iz preteklosti podpirali tudi v bodoče in to z davkoplačevalskim denarjem. Ker se trenutnih okoljskih problemov, kot so denimo podnebna kriza, suša in množična smrtnost žuželk, ne da rešiti na tovrsten način, se bomo še naprej borili proti temu katastrofalnemu reformnemu dogovoru, poslanci Evropskega parlamenta pa imajo še vedno možnost, da reformo zavrnejo v petek.«

Nekaj okoljsko ambicioznih predlogov, ki jih je kmetijska ministrica Julia Klöckner predstavila nemškemu predsedstvu Sveta, je bilo nato prek pogajanj močno oslabljenih. Zaradi strahu pred konflikti z različnimi interesnimi skupinami so poiskali najnižji skupni imenovalec – na račun narave in podnebja. S tem se je zmanjšala možnost po pomoči nekaterim že tako ogroženim skupinam organizmov, kot so opraševalci in ptice. Vrste in površine habitatov sicer po vsej Evropski uniji upadajo z osupljivo hitrostjo. Slednje je ta teden ponovno poudarilo poročilo Evropske agencije za okolje.

Priba (Vanellus vanellus) Foto: Jure Novak

Ministrica Julia Klöckner je za ukrepe v sklopu t. i. eko shem sicer uveljavila minimalni proračun v višini 20%, vendar brez natančne določitve učinkovitosti ukrepov. V najslabšem primeru naj bi začeli veljati šele leta 2024, kar pa je za preobrat v kmetijski politiki premalo in mnogo prepozno. Hkrati že obstajajo namigi, vključno z razpletom glasovanja v Evropskem parlamentu, da bodo te sheme prisiljene izpolnjevati ekonomske cilje in bi lahko slepo subvencionirale tehnologije (npr. tehnologije preciznega kmetovanja), katerih vplivi na okolje so v celoti odvisni od tega, kako in za kaj se jih uporablja.

Glasovanje o drugih spremembah v dokumentaciji se nadaljuje do petka. Sedaj upamo, da bodo poslanci Evropskega parlamenta vsaj v naslednjih dneh pri končnem glasovanju izkoristili priložnost in kmetijsko politiko jasno povezali s cilji zelenega dogovora in pariškega podnebnega sporazuma. O ustreznih predlogih (AM1199 in AM808) naj bi sicer glasovali to sredo, vendar je končni dogovor treba oceniti kot celoten paket, predvsem v povezavi z njegovo zmožnostjo prispevati ali spodkopati zeleni dogovor EU.

»V času, ko odločevalci trdijo, da pri svojih odločitvah vedno bolj poslušajo znanost, so poslanci Evropskega parlamenta naravi zadali hladen poljub smrti. SKP financira iztrebljanje narave po Evropi. Parlament pa je sedaj izglasoval, da ji nameni še dodatnih 400 milijard evrov davkoplačevalskega denarja – s svojim škandaloznim manevrom je omogočil, da je bilo glasovanje nepričakovano in v zadnjem hipu prestavljeno na en dan prej. Evropski poslanci tako niso imeli časa, da bi opravili svojo demokratično dolžnost. Znanstveniki so dogovor obsodili. Poslanci pa imajo še vedno čas, da premislijo o tem škodljivem predlogu ter namesto intenzivnim kmetijskim lobijem prisluhnejo državljanom Evropske unije, ki so jih izvolili.«

Sporočilo za javnost, 21.10.2020

Narava v Evropi izginja zaradi netrajnostnega kmetovanja in širjenja mest

Evropska agencija za okolje in Evropska komisija sta izdali novo poročilo »Stanje narave v EU«. Gre za izjemen dokument, ki bo v naslednjem desetletju pomembno vplival na odločitve in politike mnogih sektorjev.

Stanje narave je poročilo, v katerem so zbrane informacije, ki jih po Habitatni in Ptičji direktivi poročajo države članice EU. Informacije so analizirane, njihova interpretacija pa obravnava stanje narave v EU med leti 2013 in 2018. Slednje vključuje stanje populacij ptic, varstvene statuse habitatov in drugih vrst organizmov ter grožnje, ki jim pretijo. Poročilo hkrati poudarja uspehe in pomankljivosti dosedanjih ukrepov za varstvo narave in potrebe renaturacij za varovanje najbolj ogroženih vrst in habitatov. Slednjemu ogromno prispevajo prav območja Natura 2000, zato v poročilu najdemo tudi pomen teh območji za doseganje skupnih ciljev strategije EU za biotsko raznovrstnost 2020.

Največje grožnje naravi

Statistika v poročilu ne prinaša spodbudnih novic. Štiri od desetih vrst ptic imajo slab status, populacije skoraj tretjine vseh vrst pa so v upadu že zadnjih 12 let.

Na vrhu seznama groženj za habitate in živalske in rastlinske vrste so intenzivno kmetijstvo, širjenje mest in netrajnostno gozdarstvo. Na habitate vplivajo tudi onesnaževanje zraka, vode in zemlje, prav tako nenehno čezmerno izkoriščanje živali z nezakonitim izlovom ter nevzdržnim lovom in ribolovom.

Te grožnje še povečujejo posegi v reke in jezera, kot so jezovi in odvzem vode, invazivne tujerodne vrste in podnebne spremembe. Opuščanje kmetijskih zemljišč pa pomeni poslabšanje habitatov, kot so travišča, in pogojev tam živečih vrst, na primer metuljev in ptic kmetijske krajine.

Žerjav (Grus grus) je ena izmed vrst, katere populacija v EU je v porastu. Foto: Alen Ploj

Primeri praks

Kljub temu pa vse ni slabo. Primeri iz vsega sveta so nam pokazali, da se vrste lahko vrnejo z roba izumrtja in uspešne naravovarstvene zgodbe v EU niso nobena izjema. Zahvaljujoč velikim političnim in konkretnim naravovarstvenim ukrepom (projekti LIFE, Natura 2000 območja) smo bili priča izboljšanju populacij nekaterih vrst ptic. Povodna trstnica je zaradi izgube mokrišč v EU skoraj popolnoma izginila, danes pa po letih truda vidimo izboljšanje populacije. Povratek z roba izumrtja je po desetletjih preganjanja, zastrupljanja in uničevanja habitata doživel tudi rjavi škarnik.

Oba primera tudi ilustrirata, da za ohranjanje in varstvo že prizadetih vrst potrebujemo strašansko veliko virov. Aktivno varovanje narave in renaturacije bodo vselej veliko zahtevnejše in dražje kot varovanje ohranjene narave, zato je tudi z ekonomskega vidika nujno, da takšna območja varujemo.

S poročila je razvidno, da cilji strategije EU za biotsko raznovrstnost 2020 niso bili doseženi. Vlade morajo nemudoma in učinkovito ukrepati, saj po trenutnih trendih evropske vrste in ekosistemi drvijo proti točki brez povratka!

Celotno poročilo »Stanje narave v EU« lahko preberete TUKAJ.

198 podpisnikov poziva k zelenemu okrevanju v kmetijstvu

198 političnih odločevalcev, podjetnikov, trgovinskih združenj, nevladnih organizacij in intelektualcev z Janezom Potočnikom, nekdanjim evropskim komisarjem za okolje med letoma 2009 in 2014 ter sedanjim predsednikom fundacije RISE in Foruma za prihodnost kmetijstva, na čelu, v posebni izjavi poziva k zelenemu okrevanju v kmetijstvu.

Izjava podpira EU strategijo za kmetijstvo (»Farm to fork strategy«) in Biodiverzitetno strategijo (»Biodiversity strategy«) kot načrta za trajnostno kmetijstvo ter prihaja en mesec pred glasovanjem Evropskega parlamenta in kmetijskih ministrov držav članic o bodoči Skupni kmetijski politiki (SKP). Za slednjo bo najverjetneje namenjenih skoraj 400 milijard evrov, kar predstavlja 32% celotnega proračuna Evropske unije.

Priba (Vanellus vanellus)
Foto: Jure Novak

Glasovanje bo odločalo o porabi denarja znotraj SKP v naslednjih sedmih letih. Z ozirom na njeno razsežnost pa bo tudi določilo, ali bo Evropska unija dejansko lahko dosegla zastavljene cilje Zelenega dogovora.

V izjavi nekdanji evropski komisar poziva k usmeritvi denarja evropskih davkoplačevalcev v oblikovanje ekološke odpornosti in k SKP, ki bo osredotočena na izvajanje načel Zelenega dogovora in z njim povezanih strategij. Le tako bomo kmetom pomagali pri prehodu na dolgoročni trajnostni model kmetovanja.

Več kot 2.500 znanstvenikov s podpisi pritrjuje: »Intenzivno kmetijstvo nam uničuje naravo!«

Populacije ptic, sesalcev, plazilcev, dvoživk in žuželk po vsej Evropi so v strmem upadu zaradi škodljivih praks intenzivnega kmetijstva. Evropski vodilni znanstveniki zato pozivajo Evropsko unijo k reformi trenutno uničujoče skupne kmetijske politike (SKP) in posledično k zaustavitvi njenega, pogosto nepovratnega, izkoreninjanja narave.

Organizacije celotne Evrope in širše, ki jih zastopa 2.500 znanstvenikov so se danes prvič z odprtim pismom obrnile na Evropski parlament. V pismu poudarjajo skupno znanstveno spoznanje, da je vedno večja izguba biodiverzitete močno povezana z intenziviranjem kmetijstva ter dodajajo naj Evropska unija kmetijsko politiko, trenutno ključno gonilno silo uničevanja narave, v bodoče prilagodi podnebnim spremembam in izgubi biotske raznovrstnosti.

Državljani Evropske unije trenutno preko davkov plačujejo skoraj 60 milijard evrov za potrebe izplačil subvencij v okviru skupne kmetijske politike, ki po večini financirajo intenzivno in industrijsko kmetijstvo. Tovrsten model kmetovanja pa neposredno vodi do izgube biotske raznovrstnosti, onesnaženja vode in zraka, prekomernega črpanja vode, drastičnega povečanja uporabe pesticidov in prispeva k podnebni krizi.

V pismu znanstveniki soglašajo, da je omenjeni način kmetovanja privedel do strmega upada evropskih populacij ptic kmetijske kulturne krajine. Slednji je bil med letoma 1980 in 2015 namreč več kot 55 %. Podobni trendi so bili zaznani tudi pri drugih živalskih in rastlinskih vrstah, ki so vezane na kmetijsko krajino. V naravnih rezervatih Nemčije je bil v 27 letih zabeležen 76 % upad populacij žuželk. Omenjeni trendi so skrb vzbujajoči, saj so manj številčne obstoječe populacije bolj ranljive za izumrtje. Kot ključne vzroke za upad biotske pestrosti v kmetijski krajini, znanstveniki izpostavljajo odstranjevanje nekaterih krajinskih elementov (npr. mejic in dreves), uporabo pesticidov, širjenje namakalnih sistemov in izgubo pašnikov.

V podporo pismu Harriet Bradley, sodelavka za področje kmetijske politike, BirdLife Europe, pravi: »Znanstveni dokazi govorijo sami po sebi – intenzivno kmetijstvo ubija naravo. Če skupna kmetijska politika ne bo celostno spremenjena – če ne bomo naredili prostora za naravo – potem bodo obljube Zelenega sporazuma za Evropo v povezavi z biodiverziteto in podnebjem samo prazne besede na še enem dodatnem papirju.«

Kampanja Living land

Obstoječi sistem kmetijstva v Evropski uniji uničuje naše okolje in podnebje, desetka biotsko pestrost, škoduje javnemu zdravju in zapostavlja tako majhne in srednje velike kmete kot tudi podeželske skupnosti. Glavna poganjalka tega sistema je Skupna kmetijska politika – ena od najstarejših, najbolj vplivnih, največkrat razpravljanih in najbolj dragih politik Evropske unije (EU).

Sporočimo Evropski komisiji, da Skupna kmetijska politika potrebuje temeljito reformo!

Evropska komisija trenutno pripravlja reformo Skupne kmetijske politike (SKP), kar bo odločilno vplivalo na prihodnost evropskega sistema kmetijstva in prehrane. V ta namen so pričeli z obsežnim spletnim javnim posvetovanjem o prihodnosti SKP, na katerem lahko sodeluje vsak od nas. Ukrepati moramo zdaj ter poslati jasno sporočilo:

Nova Skupna kmetijska politika mora biti:

  • pravična do kmetov in podeželskih skupnosti,
  • okoljsko trajnostna – zagotoviti mora čist zrak in vodo, zdrava tla in ohranjeno naravo,
  • zdrava – zagotavljati mora kakovostno in zdravo hrano ter blaginjo vseh ljudi, in
  • odgovorna do podnebja in trajnostnega razvoja na svetovni ravni.

Kako lahko pomagate nevladne organizacije in podjetja?

  1. Podprite kampanjo Living land z objavo logotipa vaše organizacije na spletni strani kampanje.

Kako lahko pomagate posamezniki?

V okviru javnega posvetovanja je Evropska komisija zainteresirani javnosti zastavila nekaj vprašanj. Da bi olajšali vaše sodelovanje, so naši strokovnjaki predlagali odgovore, ki najbolje zagovarjajo trajnostno in pravično prihodnost SKP. S spodnjim obrazcem boste vaše ime, e-naslov in te odgovore poslali neposredno Evropski komisiji ter tako pomembno prispevali k rezultatom javnega posvetovanja.


NAJLEPŠA HVALA!

2. maja 2017 smo Evropski komisiji poslali močno sporočilo: evropska kmetijska politika potrebuje temeljito reformo! V okviru največjega javnega posvetovanja o prihodnosti kmetijske politike doslej, nas je to sporočilo poslalo kar 258.708 državljanov in 600 organizacij. Najlepša hvala vsem za podporo!

Aktualne informacije lahko spremljate na spletni strani kampanje Living land.

Kosec na Barju 2015, rezultati popisa

Letošnji popis koscev na Ljubljanskem barju razkriva, da se je njegov življenjski prostor močno skrčil. Na Barju so le še tri nekoliko večja območja s pomembnim deležem primernega habitat za kosca: (1) ob reki
Iščici, (2) okrog NR Iški morost in vasi Lipe ter (3) med Bevkami in Notranjimi Goricami.

Zemljevid

Rjavi poligoni predstavljajo mesta z istopajočo gostoto koscev. Izrisani so s Kernelovo metodo. Intenzivnejša barva ustreza večji gostoti.

Ljubljansko barje je že veliko let pod posebnim drobnogledom ornitologov, saj gre za eno izmed najbolj dragocenih območij za travniške in druge vrste ptic kmetijske kulturne krajine pri nas. Tukaj med drugim prebiva tudi največja slovenska populacija koscev, saj jih na Barjanskih mokrotnih travnikih gnezdi skoraj polovica. Prostovoljci na društvu število pojočih samcev preštejemo vsako let že od leta 2002, dvakrat pa smo jih tudi v 90. letih.

Tomaž Jančar, koordinator popisa, je po analizi podatkov povedal: “Rezultati kažejo, da je letos znova pelo več samcev, kar je seveda razveseljivo. Poleg morda ugodnejših vremenskih razmer lahko to verjetno pripišemo tudi dejstvu, da smo letos popise opravili časovno bolj skoncentrirano in prej, ko je bilo pokošenih še nekoliko manj travnikov.”

Sadove so obrodile tudi dodatne delavnice za popisovalce spomladi: “Letos smo s pomočjo prostovoljcev napravili izjemen napredek pri natančnosti določanja lokacij. Velik del ploskev je bil popisan s pomočjo GPS naprav ali s pomočjo triangulacije. To je zelo pomembno, saj bomo tako lahko natančneje analizirali, kaj se je s temi travniki tekom leta dogajalo, in koliko koscev sploh lahko uspešno odgnezdi.”

Kosec, foto: Tomaž Mihelič

Število pojočih samcev koscev (Crex crex) se je na Ljubljanskem barju, najpomembnejšem območju zanje v Sloveniji, od začetka 90. let že skoraj prepolovilo.
foto: Tomaž Mihelič

Za kosce je na Ljubljanskem barju vse manj prostora

Žal je populacija koscev na Barju od začetka 90. let upadla že za skoraj polovico, nič bolje pa ne kaže tudi na večini drugih pomembnejših območjih zanje v državi. Glavni vzrok za nazadovanje je intenzivno kmetijstvo, v zadnjih letih na Ljubljanskem barju predvsem v obliki intenzifikacije ekstenzivnih travnikov in zgodnje košnje, ki koscu ne omogoča niti vzreje prvega legla.

Z namenom večjega razumevanja vpliva intenzifikacije rabe travnikov na koščevo populacijo smo zato na društvu hkrati s popisi koscev tudi letos organizirali popis pokošenosti travnikov in rabe drugih zemljišč, s čimer želimo posredno raziskati njihov gnezditveni uspeh. Te podatke ornitologi trenutno še analizirajo, zato bodo rezultati predvidoma znani v naslednjem mesecu.

Rezultati popisa kosca na Ljubljanskem barju v letu 2015 – predstavitev (ppsx)

Razvoj in biodiverziteta lahko gresta z roko v roki

Pred kratkim objavljena znanstvena raziskava je ocenila vpliv različnih scenarijev človeškega razvoja na biodiverziteto z uporabo podatkov Rdečega seznama Svetovne zveze za varstvo narave (IUCN).

Raziskava, objavljena v reviji Conservation Letters, je povezala deset organizacij, med katerimi je bil tudi BirdLife International, in razvila nove pristope za oceno vpliva različnih razvojnih odločitev. Rezultati so pokazali, da bo dosedanji model rasti in razvoja v prihodnosti pripeljal do povečevanja ogljikovih emisij in ogromne izgube gozdnih površin.

2015_26_1_polje_Medvedci_TilenBasle

Razvoj ali biodiverziteta? Ali oboje?
foto: Tilen Basle

Naraščajoča človeška populacija in ekonomski razvoj bosta povečala povpraševanje po hrani, energiji in ostalih ključnih surovinah, kot so čista voda, vlakna in les. Dosedanji model bi temu povpraševanju zadostil s povečano kmetijsko proizvodnjo, ribištvom in krčenjem gozda. Ti ukrepi bi zmanjšali odstotek revnih in izboljšali zdravje ljudi, vendar bi naravno okolje plačalo veliko ceno. V takšnem modelu za veliko večino vrst ni pričakovati izboljšanja njihovega dosedanjega stanja.

»Ni potrebno, da sta človekov razvoj in ohranjanje biodiverzitete tekmeca,« je povedal glavni avtor članka Piero Visconti in pojasnjuje: »Odkrili smo obstoj alternativnega scenarija, ki odpravlja lakoto, revščino in povečuje človekovo dobro počutje, hkrati pa izboljšuje trende biodiverzitete po vsem svetu

Raziskovalci so nov scenarij poimenovali »Sprememba porabe« in temelji na bolj učinkoviti rabi sedanjih kapacitet. S tem bi se dostopnost hrane, vode in energije za revne povečala, v razvitem svetu pa bi se poraba na prebivalca zmanjšala z zmanjševanjem izgub v proizvodnji in procesiranju žit ter bolj zdravim načinom prehranjevanja, ki vključuje manj mesa.

»Ta raziskava na nov način ocenjuje vplive različnih razvojnih scenarijev na biodiverziteto, hkrati pa prikazuje izjemno vrednost podatkov Rdečega seznama. Ti ne pripomorejo le k prepoznavanju prioritet za naravovarstvene akcije, temveč prispevajo tudi k boljšemu razumevanju prihodnjih razvojnih odločitev,« je povedal soavtor članka Dr. Stuart Butchart, vodja na področju znanosti pri BirdLife International.

Več lahko preberete v izvirnem članku z naslovom “Human development and biodiversity conservation can go hand in hand, study finds“.