Razglašeno Biosferno območje Mura

Na letni konferenci, Programa UNESCO Človek in Biosfera v Palembangu v Indoneziji je bilo 25. julija 2018 razglašeno Biosferno območje Mura. Tako to območje stopa ob bok ostalim 685 svetovnim za naravo pomembnim biosfernim območjem, a je prvo pet – državno biosferno območje na svetu. Mura s svojim porečjem s tem vstopa na svetovni zemljevid najvrednejših območij narave.

Svetovna mreža biosfernih območij je bila ustanovljena leta 1976, danes je na svetu vanjo vpisanih več kot 670 biosfernih rezervatov v 120 državah. Območja predstavljajo vzorčne primere kopenskih ali obalnih ekosistemov, ki imajo izjemno naravno in kulturno vrednost. UNESCO program Človek in biosfera (angl. MAB – Man and biosphere) razglasi biosferna območja, da bi s tem spodbudil ohranjanje biološke pestrosti in trajnostni razvoj.

V Sloveniji imamo od sedaj štiri biosferna območja:

  • Biosferno območje Julijske Alpe, je bilo razglašeno 2003 in z njim upravlja Triglavski narodni park;
  • Biosferno območje Kras, s katerim upravlja Park Škocjanske jame, je bilo razglašeno v letu 2004;
  • Biosferno območje Kozjansko in Obsotelje, ki je bilo razglašeno leta 2010, pa upravlja Kozjanski park;
  • Biosferno območje Mura, razglašeno leta 2018.

Marca 2011 so se ministri Avstrije, Slovenije, Hrvaške, Madžarske in Srbije z deklaracijo zavezali k vzpostavitvi Čezmejnega Biosfernega območja Mura-Drava-Donava. Biosferno območje Mura je prvo petdržavno biosferno območje na svetu. Zavedajoč se vzajemne odvisnosti ohranjene narave in priložnosti za razvoj območja za dobrobit lokalnega prebivalstva in širše Pomurske regije so občine ob reki Muri z drugimi deležniki podpisale Dogovor o Obmurskem razvojnem partnerstvu. Partnerstvo skupaj z javnimi službami tvori trenutno upravljavsko strukturo in omogoča naslednji korak k vzpostavitvi trajne upravljavske strukture.

Več o razglasitvi Biosfernega območja Mura in o vzpostavitvi partnerstva bomo predstavili na dogodku 1. avgusta ob 14.00 uri v Veliki Polani v okviru Pomurskega poletnega festivala.

 

Razglasitev Biosfernega območja Mura – izjava za javnost (pdf)

Status stranskega udeleženca podeljen

V začetku meseca smo na društvo z Upravnega sodišča prejel sodbo, s katero je sodišče razveljavilo odločitev Ministrstva za okolje in prostor (MOP), da DOPPS nima pravice sodelovati kot stranski udeleženec v upravnem postopku celovite presoje vplivov načrtovane hidroelektrarne Hrastje-Mota na okolje. Tokrat Ministrstvo za okolje in prostor po navodilih sodišča popravlja napako iz lanskega leta.

DOPPS je vlogo za udeležbo v postopku posredoval na MOP 1.6.2015. Na MOPu so vlogo ignorirali več kot pol leta. Šele po številnih posredovanjih so januarja lani izdali sklep, s katerim pa so DOPPSu udeležbo v postopku zavrnili.

Zoper sporni sklep MOPa je DOPPS 15.1.2016 vložili tožbo na Upravno sodišče. Sodišče je s sodbo z dne 5.1.2017 presodilo, da je bilo ravnanje MOPa nezakonito in ministrstvu naložilo, da DOPPSu z odločbo prizna položaj stranskega udeleženca v postopku CPVO.

MOP je s sklepom z dne 16.1.2017 DOPPSu priznal status stranskega udeleženca v postopku celovite presoje vplivov na okolje za plan – Državni prostorski načrt za HE Hrastje Mota na Muri.

Sklep MOP, 16.1.2017 (pdf)

2017_9_1_ciconia_nigra_web_-milancerar

MOP nezakonito preprečuje DOPPSu sodelovanje v postopku presoje vplivov HE na Muri na okolje

Odvetnik Tomaž Petrovič, ki zastopa DOPPS, je z Upravnega sodišča prejel sodbo, s katero je sodišče razveljavilo odločitev Ministrstva za okolje in prostor (MOP), da DOPPS nima pravice sodelovati kot stranski udeleženec v upravnem postopku celovite presoje vplivov načrtovane hidroelektrarne Hrastje-Mota na okolje.

2017_9_1_ciconia_nigra_web_-milancerar

Na MOP poteka postopek celovite presoje vplivov (CPVO) načrtovane hidroelektrarne Hrastje-Mota na okolje. Elektrarna je načrtovana na reki Muri, ki je največja slovenska reka brez velikih energetskih in drugih za naravo najbolj uničujočih objektov, in ena zadnjih ohranjenih velikih nižinskih rek sploh. To je območje z visoko biodiverziteto in vrhunsko območje ohranjene narave.

V DOPPSu smo zaskrbljeni zaradi načrtov o izgradnji hidroelektrarn na Muri. Bojimo se, da bi to pomenilo obsežno razvrednotenje enkratnega rečnega ekosistema z razvejanimi rečnimi rokavi, mrtvicami in poplavnimi gozdovi. Bojimo se tudi, da bi poseg pomenil veliko grožnjo mednarodno pomembnim populacijam ptic na območju.

Zato smo že leta 2009 odgovorne pozvali:

  • da skrbno pretehtajo, če je hidroelektrarne sploh mogoče zgraditi brez prekomerne škode za naravo
  • da nevladne organizacije, ki se ukvarjajo z varstvom narave, vključijo v najzgodnejše faze načrtovanja projekta in presojanje njegovih vplivov na naravo
  • da vse postopke vodijo transparentno in družbeno odgovorno.

Na DOPPSu razočarano ugotavljamo, da smo pri MOPu naleteli na gluha ušesa. Ne le, da se za naš poziv ne menijo, pač pa zavestno nezakonito preprečujejo sodelovanje nevladnim organizacijam v postopku CPVO. DOPPS je vlogo za udeležbo v postopku posredoval na MOP 1.6.2015. Na MOPu so vlogo ignorirali več kot pol leta. Šele po številnih posredovanjih so januarja lani izdali sklep, s katerim pa so DOPPSu udeležbo v postopku zavrnili.

Nezakoniti sklep je pripravil podsekretar Jure Likar, podpisala pa ga je ministrica za okolje in prostor Irena Majcen.
Zoper sporni sklep MOPa je DOPPS potem vložili tožbo na Upravno sodišče. Sodišče je z omenjeno sodbo presodilo, da je bilo ravnanje MOPa nezakonito in ministrstvu naložilo, da DOPPSu z odločbo prizna položaj stranskega udeleženca v postopku CPVO. Odločbo pričakujemo v tednu ali dveh.

Rudolf Tekavčič, predsednik DOPPS: »Umeščanje hidroelektrarne na reko Muro je okoljsko in strokovno zelo občutljivo vprašanje. S tem ko ministrstvo samovoljno in nezakonito onemogoča civilni družbi njeno nadzorno funkcijo, investitorju dela medvedjo uslugo. Porajajo se dvomi, če od ministrstva sploh še lako pričakujemo transparentno in pošteno odločanje v tej zadevi«

Na DOPPSu se z zaskrbljenostjo sprašujemo, če se ne ponavlja nesrečni primer Volovja reber. Tudi primer Volovja reber se je začel z nezakonitim preprečevanjem sodelovanja civilne družbe v postopkih presojanja vplivov načrtovanih vetrnic na okolje. Z nestrokovnimi in nezakonitimi odločitvami so takrat okoljsko ministrstvo in organi v njegovi sestavi investitorju povzročili desetletno zamudo in milijonske nepotrebne stroške.