Obisk dekanje Acharya Narendra Dev College

14.septembra 2017 smo imeli posebno priložnost predstaviti naše delo v naravnih rezervatih dr. Savithri Singh, ki je dekanja univerze Acharya Narendra Dev College, ta pa spada pod Univerzo v Delhiju v Indiji.

Savithri je navdušena ornitologinja in se je med strokovnim obiskom Slovenije odločila obiskati Iški Morost in Škocjanski zatok. V Sloveniji je v okviru bilateralnega SLO-IND projekta (Ocena izpostavljenosti in vplivov na zdravje kot posledica onesnaženja zraka in Hg kontaminacije na obremenjenih območjih v Indiji in Sloveniji) na Institutu Jožef Stefan obiskala Odsek za znanosti o okolju, kot predavateljica pa se je v Ljubljani udeležila tudi 2. svetovnega kongresa o prosto dostopnih izobraževalnih virih. Več o njenem delu je dostopno TUKAJ. Obe območji sta jo navdušili, posebej pa Škocjanski zatok z izvrstnimi možnostmi za opazovanje ptic. Na terenu v Zatoku smo srečali dve skupini otrok, ki jih je vodila neutrudna Bojana. Naša gosta je nagovorila učence in poudarila pomen zavarovanih območij tako za varstvo narave kot za izobraževanje. Velikokrat je žal tako, da nam domače vrednote odstrejo šele tujci.

Savithri je nagovorila učence in poudarila pomen zavarovanih območij tako za varstvo narave kot za izobraževanje. Foto: Damijan Denac

Tudi letos na sejmu!

Letos se bo v Ljubljani na Gospodarskem razstavišču odvil že 47. sejem Narava-zdravje, ki pritegne številne razstavljalce s področja prehrane, naravne kozmetike, gibanja, welness-a in zelenega sobivanja. Letos se bo predstavilo 346 organizacij iz 25 držav, med njimi pa bomo program na razstavnem prostoru popestrili tudi prostovoljci Društva za opazovanje in preučevanje ptic Slovenije.

2016_22_11_NZ_728x90_obiscitenas

2016_22_11_sejem_NZ_2016_TilenBasle

V lanskem letu smo bili z obiskom razstavnega prostora zelo zadovoljni.
foto: Tilen Basle

Letošnje dogajanje na sejmu bodo prostovoljci DOPPS popestrili z razstavnim prostorom, kjer bo osrednja tema zimsko krmljenje ptic. Izvedeli boste lahko vse o tem kakšno krmilnico in hrano izbrati, ter kdaj je primeren čas za pričetek hranjenja ptic. Prijazni prostovoljci vam bodo z veseljem navrgli tudi kak namig, kako ptice ob tem čim bolj uspešno opazovati.

Če se radi gibljete v naravi in opazujete živež okoli sebe, vam bomo predstaviti tudi tri naravne rezervate s katerimi društvo opravlja. Spoznali boste lahko prebivalce Naravnega rezervata Škocjanski zatok, Iški Morost in Ormoške lagune ter tako pridobili kakšno novo idejo za nedeljski izlet ali pa organizacijo naravoslovnega dne za vaše učence.

Na voljo bodo izdelki iz »Jesenske prodajne akcije«

Na sejmu bodo na prodaj tudi vsi izdelki iz »Jesenske prodajne akcije«, zato ne zamudite te priložnosti za nakup katerega izmed izdelkov, ki smo jih to jesen pripravili prav za vas. Izbirate lahko med bombažnimi majicami, torbami in nahrbtniki, društvenim koledarjem 2017 in še mnogim drugim!

Sejem bo potekal od četrtka, 24. novembra pa vse do nedelje, 27. novembra 2016. Obiščete nas lahko v Stekleni dvorani (C) vsak dan med 9. in 19. uro, v nedeljo pa med 9. in 17. uro. Lepo vabljeni!

Repaljščica – življenje na robu izumrtja

Na Bavarskem v Nemčiji, v mestu Helmbrecht, je med 27. in 29.5.2015 potekal prvi Evropski simpozij o repaljščici. Raziskovalci, naravovarstveniki in odločevalci iz 18 evropskih držav so predstavili najnovejša spoznanja o repaljščici in ocenili njen varstveni status.

Prvi Evropski simpozij o repaljščici je organiziral nemški LBV (Landesbund für Vogelschutz), oz. njihova sekcija Kreisgruppe Hof. Brezhibno organiziran dogodek je ponudil ves nadstandard, ki si ga udeleženci lahko zamislijo. Odličen zbornik simpozija nas je čakal že na konferenci in program se je odvijal tekoče in pregovorno nemško kvalitetno. Predstavljenih je bil 42 prispevkov. S prispevki iz Slovenije smo na konferenci iz Slovenije sodelovali Davorin Tome, Urška Koce in Damijan Denac. Med drugim smo predstavili učinek našega naravovarstvenega upravljanja v Naravnem rezervatu Iški morost na repaljščico, kjer smo uspeli lokalno povečati populacijo iz 14 na 25 parov.

Učinek naravovarstvenega upravljanja DOPPS na Naravnem rezervatu Iški morost na repaljščico, kjer smo uspeli lokalno povečati populacijo iz 14 na 25 parov. Graf: Damijan Denac

Učinek naravovarstvenega upravljanja DOPPS na Naravnem rezervatu Iški morost na repaljščico, kjer smo uspeli lokalno povečati populacijo iz 14 na 25 parov. Graf: Damijan Denac

Ali nam bo uspelo rešiti repaljščico pred izumrtjem?

Kako dramatičen vpliv ima neprimerna raba travišč na repaljščico, pa je bila osrednja tema večine predavanj, saj so podatki iz srednje Evrope resnično srhljivi. Ta majhen ptiček, ki prečka Saharo v “non-stop” 2 do 3 dni trajajočem letu v katerem preleti 3.800 kilometrov in se obnemogel ustavi na obalah Severne Afrike, je neusmiljena tarča kulinaričnega lova, za nameček pa ga doma še čaka ekološka past travnikov, kjer mu pokosijo zarod, ali pa travnika sploh ne najde več.

In tako nam repaljščica izumira pred očmi. Eden od povodov konference je bilo že dlje časa prisotno mednarodno zavedanje o resnosti situacije stanja repaljščice. Zato smo na konferenci sprejeli »Evropsko resolucijo o repaljščici«, ki jo v prevodu v celoti objavljamo. Vzpostavljena je bila mednarodna delovna skupina z glavnim ciljem zaustaviti populacijski upad repaljščice prek številnih akcij. Glavni pobudnik ustanovitve skupine je bil prav Davorin Tome. Čaka nas trdo delo predvsem na področju kmetijske politike.

 


Prvi evropski simpozij o repaljščici: ŽIVLJENJE NA ROBU IZUMRTJA

Resolucija strokovnjakov ornitologov, varstvenih biologov in kmetijcev 18 evropskih držav, ki so se zbrali v Helmbrechtu, za nosilce oblasti:

Repaljščica je karizmatična in indikatorska vrsta stanja travišč, ptic selivk in biodiverzite širom Evrope. Predstavlja številne druge rastlinske in živalske vrste kmetijske kulturne krajine velike naravovarstvene vrednosti, ki jim prav tako koristijo ukrepi za varstvo repaljščice.

Udeleženci Prvega evropskega simpozija o repaljščici so zaskrbljeni nad dejstvom, da so se v mnogih evropskih državah populacije repaljščice v zadnjih 20ih letih zmanjšale za 50 pa vse do 90 %. Ponekod je celo izumrla. To je jasen signal izgube ekosistemskih storitev v Evropi, ki ga na našo lastno odgovornost ne jemljemo dovolj resno. Zato so nujni vsi varstveni ukrepi, da preprečimo nadaljevanje negativnega trenda v populacijah repaljščic.

Na prvem simpoziju o repaljščici se so se zbrali strokovnjaki ornitologi, varstveni biologi in kmetijci 18 evropskih držav, foto: arhiv DOPPS

Na prvem simpoziju o repaljščici se so se zbrali strokovnjaki ornitologi, varstveni biologi in kmetijci 18 evropskih držav, foto: DOPPS

Aktivni udeleženci simpozija zaključujejo, da je sodobno intenzivno kmetijstvo glavni razlog za populacijski upad in kritično stanje vrste.

Za varstvo in obnovo populacij repaljščic in njihovih habitatov simpozij poziva k naslednjim ukrepom na regionalnem in evropskem nivoju:

  • Izboljšanje kmetijstva, da ponovno vzpostavimo viabilne populacije repaljščic, njihovih habitatov in združb na traviščih, z varstvom, vzpostavljanjem in promocijo vrstno bogatih travišč, ekstenzivnih njivskih površin in vzpostavljanjem omrežja travnatih ali začasno iz rabe izvzetih pasov, v sodelovanju s kmeti in drugimi deležniki.
  • Izčrpne in ekonomsko atraktivne programe subvencij za sodelujoče kmete, ki bodo spodbudnejše od intenzivnega kmetijstva.
  • Izvajanje takšnih ukrepov za kmete.

Za varstvo repaljščice in njenih habitatov udeleženci pozivajo k nujnosti čezmejnega pristopa. To vključuje prepoved nelegalnega lova ptic. Čezmejno sodelovanje se mora okrepiti za razvoj varstvenih strategij z lokalnega na kontinentalni nivo.

V zaključku udeleženci Prvega evropskega simpozija o repaljščici pozivajo k takojšnji in koordinirani akciji za izvajanje učinkovitih ukrepov varstva repaljščice po Evropi. Samo tako bo možno doseči evropske cilje biodiverzitete v kmetijstvu do leta 2020.


 

Evropska resolucija o repaljščici – “European Whinchat Resolution (pdf)
Prispevek: Upravljanje vlažnih travnikov in vpliv na repaljščico, avtor: Damijan Denac (pdf)

»Mokrišča za našo prihodnost«

2. februarja obeležujemo Svetovni dan mokrišč. Na ta dan je bila leta 1971 v iranskem mestu Ramsar sprejeta Konvencija o varstvu mokrišč mednarodnega pomena, imenovana tudi Ramsarska konvencija. Konvencija poudarja potrebo po ohranjanju vseh mokrišč, njihovih funkcij in biotske raznovrstnosti ter njihovo preudarno rabo, opozarja na pomen vode za ohranjanje ekosistema in ekoloških procesov.

Letošnja tema Svetovnega dneva mokrišč je: »Mokrišča za našo prihodnost«.

V Sloveniji so tri mednarodno pomembna mokrišča, zbrana pod okriljem konvencije, in sicer: Sečoveljske soline (od leta 1993), Škocjanske jame (od leta 1999) in Cerkniško jezero z okolico (od leta 2006), v pripravi je tudi predlog za vpis Ljubljanskega barja na ta seznam.

Mokrišča so življenjska okolja, ki so bolj ali manj povezana z vodo ter so med svetovno najpomembnejšimi in istočasno med najbolj ogroženimi ekosistemi. Pomembno prispevajo k vzdrževanju vodnega režima, k ohranjanju količine in kakovosti vode, delujejo kot zadrževalniki voda, ki omilijo škodo ob poplavah, bogatijo podtalnico in uravnavajo njen nivo, delujejo kot naravne »čistilne naprave«, so zibelka biotske raznovrstvnosti ter območja rekreacije in sprostitve.

http://skocjanski-zatok.org/

Škocjanski zatok je sredozemsko mokrišče izjemnega pomena zaradi bogate favne in flore. Foto: Borut Mozetič

Zelo učinkovit način varstva narave je tudi upravljanje naravnih rezervatov, ki jih ustanavljamo z namenom ohranjanja biotske pestrosti in varovanja naravnih in kulturnih virov. Naravni rezervati v upravljanju DOPPS so različna mokrišča, območja pomembna za številne redke rastlinske in živalske vrste in tudi za nas ter našo prihodnost.

Naravni rezervat Škocjanski zatok je največje polslano mokrišče v Sloveniji. Območje, znano po pestrosti ptic (do sedaj smo našteli 245 različnih vrst ptic; 42 vrst na območju rezervata redno gnezdi) leži v neposredni bližini mesta Koper, kjer kot oaza v urbaniziranem svetu nudi zavetje številnim živalskim in rastlinskim vrstam, obiskovalcem pa možnost oddiha v naravi, izobraževanje in raziskovanje. Preberite več

Na območju  Iškega morosta je ohranjenih nekaj najlepših primerov vlažnih barjanskih travnikov na Ljubljanskem barju. Foto: Eva Vukelič

Na območju Iškega morosta je ohranjenih nekaj najlepših primerov vlažnih barjanskih travnikov na Ljubljanskem barju. Foto: Eva Vukelič

Naravni rezervat Iški morost
Iški morost je 63,5 hektarjev velik naravni rezervat, v katerem se kot mozaik prepletajo značilna življenjska okolja Ljubljanskega barja. V rezervatu z upravljanjem ohranjamo eno izmed najlepših območij, vse redkejših vlažnih barjanskih travnikov, ki so dom močno ogroženim travniškim vrstam rastlin in živali. Preberite več

Naravni rezervat Ormoške lagune – v bližini Ormoža vzpostavljamo nov naravni rezervat. Ormoške lagune so 55 hektarjev veliko mokrišče antropogenega nastanka, ki leži na območju rečnega ekosistema Drave ob Ormoškem jezeru. Sestavljajo ga plitvi bazeni s trstišči in sestoji rogoza, obdaja pa ga poplavni gozd, redek ostanek mehkolesne rečne loke v Sloveniji. Mokrišče je izjemnega nacionalnega in mednarodnega pomena za številne ogrožene vrste ptic. Preberite več

 

 

Ste letos že obiskali kakšno mokrišče?

V rubriki Kam na izlet?, smo za vas pripravili nekaj napotkov za lažjo izbiro vašega naslednejga izleta, med drugim predstavljamo tudi številna mokrišča v Sloveniji.

Poiščite sprostitev v naravi!

Preberite več.

Rodili smo se pred natanko 35 leti in rastli … in še zmerom rastemo

Ustanovitev

Ustanovna skupščina DOPPS je potekala 8. 12. 1979 v Ljubljani.
foto: Marko Aljančič

Na današnji dan mineva natanko 35 let od ustanovitve Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije. Ob tej priložnosti smo se pogovarjali s predsednikom društva, gospodom Rudolfom Tekavčičem.


Ornitologija ima v Sloveniji kar bogato zgodovino. Kakšne so bile okoliščine v letu 1979, ko je bil ustanovljen DOPPS, in kaj so bili cilji in dosežki mladega društva?

“Večina članov iniciativnega odbora je do takrat delovala pod okriljem Kustodiata za ornitologijo pri Prirodoslovnem muzeju Slovenije, osredotočeni pa so bili predvsem na obročkanje ptic. Z ustanovitvijo DOPPS se je pričelo sistematično popisovati ptice za obdelavo in interpretacijo favnističnih, biometričnih in golitvenih podatkov. V tistem času je šlo predvsem za nacionalni ugled ter približevanje in sodelovanje s podobnim evropskimi društvi. V mnogih evropskih državah so že izhajali nacionalni Atlasi ptic, mi pa smo se komaj rodili. Prvi korak je zato bila izdaja društvenega glasila Acrocephalus, kjer smo pričeli objavljati terenske podatke, ki tako niso več zastajali v beležkah popisovalcev. Prva številka je izšla že februarja 1980, njen prvi urednik pa je bil Iztok Geister. V reviji Acrocepalus in kasnejšem Svetu ptic je zbrana praktično vsa zgodovina napredka in delovanja društva.”

Acrocephalus je pričel izhajati zelo zgodaj in je omogočal pregled in objavo ornitoloških podatkov na območju Slovenije. Vendar pa to ni bila edina pomembna naloga, ki ste si jo ornitologi in ljubitelji narave zadali v tistih časih?

“Ena izmed prvih nalog takratnega društva je bila, da v petih letih popišemo ptice gnezdilke
in tako čim prej pridemo do Atlasa ptic, saj smo se s tem želeli približati našim sorodnim društvom po Evropi. Ob popisih gnezdilk smo pričeli tudi s popisi ptic za Zimski ornitološki atlas. Prvi atlas je izšel leta 1995, drugi, Zimski pa leta 1996. V teh prvih letih delovanja društva pa se ni samo popisovalo, ampak je bila ustanovljena tudi Komisija za varstvo narave. Začetki so bili kar težki, vsaj kar se tiče financ, ki so bile odvisne samo od letne članarine takratnih članov.”

Devetdeseta leta so bila za društvo izjemnega pomena. Kaj se je zgodilo?

“Leta so hitro minevala, društvo je napredovalo in se razvijalo, generacije so se zamenjale. Pridobili smo sponzorja (Mobitel), ki je društvu s finančnimi prispevki pomagal, da smo se lahko reorganizirali. Ustanovljena je bila društvena pisarna z enim zaposlenim, danes pa društvo zaposluje 24 ljudi. S tako organizacijo društva, znanjem in s sodelovanjem vseh članov društva, je bil napredek ogromen, viden v družbi in širše. Danes smo poznani v Evropi, tudi kot dolgoletni člani mednarodne organizacije BirdLife International.”

Društvo danes upravlja s tremi naravnimi rezervati in vsak izmed njih govori svojo zgodbo. Kako vidite te zgodbe danes?

“Naravni rezervat Škocjanski zatok je z nastankom postal prvi naravni rezervat za ptice v Sloveniji. Posebnega pomena, za kar je bilo potrebno ogromno truda, je bilo pridobiti zaupanje državnih organov (MOP), od katerih smo pridobili koncesijo za upravljanje območja.”

Zdi se, kot da je bilo to ključno tudi v prihodnosti?

“Zaupanje različnih organov pomeni, da svoje delo strokovno in dobro opravljaš. Takšno zaupanje in znanje je potrebno pridobiti in slednje smo uspešno prestali ob nastajanju našega druge naravnega rezervata, Naravnega rezervata Iški morost. Slednji je bil prvi večji projekt z našim delnim lastništvom območja, na katerem smo se učili upravljanja in prvih popisov redkih vrst. Danes vso to pridobljeno znanje uspešno uporabljamo pri novih projektih, kot so na primer Ormoške lagune. Naravni rezervat Ormoške lagune bodo naslednje leto zgodba zase, kar pa je naše samostojno delo. Seveda gre zahvala predvsem nekdanji Ormoški tovarni sladkorja, oziroma njihovim lastnikom na Nizozemskem, ki so nam to območje podarili.”

Prenos in uporaba znanj, ter dobrih izkušenj v prihodnje projekte je ključna in se je na društvu izkazala za odličen recept. Vsa leta smo napredovali, se učili in izpolnjevali, pridobili zaveznike in nasprotnike ter krmarili po razburkanih vodah. Bi društvo danes lahko primerjali s časi iz njegovega nastanka?

“Primerjava društva danes s časom njegovega nastanka in takratno organiziranostjo je skoraj nemogoča. V vseh teh letih je bilo nekaj novega, napredek je bil viden tako organizacijsko v pisarni, kot v sekcijah, ki so bile ustanovljene po vsej državi. Izjemen znanstven korak naprej je bil storjen na popisih ptic za novi Atlas, kot tudi na drugih področjih (tiskovinah, knjigah in revijah).

Seveda, da nam je to uspelo, gre v prvi vrsti zahvala našim zvestim članom, ki so vsako leto opravili ogromno dela, odgovornim v pisarni in ostalim, ki so prevzeli konkretne zadolžitve in delo seveda tudi uspešno opravili. Zaradi njih smo danes dosegli to, kar je bila pred 35. leti samo utopija. Želimo si lahko, da nam bi šlo tako kot do sedaj tudi v naslednjih 35 letih, pa če tudi z majhnimi koraki.”

Več o sami 35. letni zgodovini in dosežkih društva si lahko preberete v poglavju Zgodovina društva, hkrati pa vas tudi vabimo, da pobrskate po naši spletni strani in si ogledate aktualno dogajanje in naše delo danes.

Predstavili smo se na 45. sejmu Narava – zdravje

Med 13. in 16. novembrom 2014 je na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani potekal že 45. sejem Narava – zdravje. Sejem promovira zdrav življenjski slog, kar je v lanskem letu pritegnilo 22.000 obiskovalcev, ki so si lahko ogledali več kot 300 razstavljavcev. Tudi letos ni bilo nič drugače, razstavljavci pa so se predstavili v šestih sklopih – Prehrana, Zdravje, Naravna kozmetika, Gibanje, Wellness in Zeleno sobivanje. V slednjem se je skupaj z drugimi naravovarstvenimi organizacijami predstavilo tudi Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije.

2014_17_11_narava_zdravje_Tilen_Basle

Tako kot sejem je bila tudi naša stojnica pisana in je postregla z mnogimi informacijami.
foto: Tilen Basle

Mokrišča v Sloveniji

V ospredje sklopa Zeleno sobivanje so bila letos postavljena mokrišča v Sloveniji, katerim veliko pozornost namenjamo tudi v našem društvu. Za njihovo varstvo varstvo si med drugim prizadevamo tudi z upravljanjem nekaterih od teh edinstvenih območij, med katere lahko štejemo tudi naši tri naravne rezervate (Naravni rezervat Škocijanski zatok, Naravni rezervat Iški morost in Naravni rezervat Ormoške lagune), zato smo na stojnici v okviru sejma poseben poudarek dali prav tem. Obiskovalci so tako lahko izvedeli več o aktualnem dogajanju v Naravnem rezervatu Škocjanski zatok, spoznali kosca in naš trud za njegovo ohranitev v Naravnem rezervatu Iški morost ter napredek projekta LIVEDRAVA, v okviru katerega se ustanavlja Naravni rezervat Ormoške lagune. Na stojnici so bile na voljo predstavitvene brošure za obiskovalce, hkrati pa so jim z veliko dodatnimi informacijami postregli tudi naši prostovoljci.

»Glede na to, kako obsežen in pisan je bil sejem, moram reči, da je bila naša stojnica dobro obiskana. Zloženke in plakati so kar izginjali – nekateri bolj, drugi manj načrtno izbrani. Najboljši utrinki so bili tisti, ko so starejši obiskovalci in obiskovalke prišli do stojnice z vzdihom “Ooo, ptički!” in delili svoje izkušnje z nami. Odkrito rečeno pa se na žalost še vedno nisem domislila, kateri bi bil lahko “tisti ptič s črno črto čez hrbet”,« je svojo izkušnjo v vlogi prostovoljke na sejmu opisala Manca Velkavrh.

Predstavitev tudi na velikem platnu

Drugi dan sejma se je društvo predstavilo tudi v multimedijski obliki, saj so se v predstavitvenem prostoru odvrteli štirje kratki dokumentarni filmi, ki predstavljajo utrinke iz naših društvenih aktivnosti. Občinstvu smo prikazali dokumentarce Mokrišča v plamenih, Sredozemski vranjek, UPKAČ in Urejanje gnezdišč breguljke.

Lovci LD Tomišelj ponovno zasačeni pri izvajanju nezakonitega lova na obNaravnega rezervata Iški morostmočju

DOPPS je danes na okoljsko inšpekcijo podal prijavo zaradi nezakonitega lova na območju Naravnega rezervata Iški morost, kjer je lov prepovedan. Lovci LD Tomišelj so bili v nedeljo 20.10. dopoldne ponovno zasačeni, kako lovijo na območju prepovedi lova. Lov so izvajali kljub dejstvu, da sta bili na rezervatu prisotni dve skupini obiskovalcev.

Dve ločeni skupini opazovalcev ptic sta to nedeljo (20. oktobra) okrog desete ure in 40 minut dopoldne opazili večjo skupino – kakšnih deset – lovcev Lovske družine Tomišelj, ki so ob podpori treh lovskih psov izvajali lov na območju Naravnega rezervata Iški morost na Ljubljanskem barju.

Na območju rezervata je lov v celoti prepovedan.1 Rezervat je bil ustanovljen ob pomoči evropskih sredstev za varstvo narave s ciljem ohranjanja ogroženih travniških vrt ptic. Lov je bil na rezervatu prepovedan predvsem zaradi varnosti obiskovalcev, ki območje pogosto obiskujejo. Tudi to nedeljo se je na rezervatu zvrstilo nekaj 10 obiskovalcev.

Incident ima še večjo težo ob dejstvu, da gre za ponavljano dejanje. Lovci LD Tomišelj so bili pri podobnem prekršku zaloteni že jeseni 2011. Takrat je DOPPS zoper storilce podal prijavo na ustrezne inšpekcijske službe. O ukrepih nismo bili obveščeni.

DOPPS je o nezakonitem dejanju nemudoma obvestil policijo, ki je na mestu samem opravila razgovore s storilci in pričami in napravila uradne zabeležke.

Danes je DOPPS podal prijavo še na pristojno okoljsko inšpekcijo. Inšpekciji smo posredovali podroben opis dogajanja in jo pozvali, da storilce zaradi ponavljanja nezakonitega lova obravnava strožje. Inšpekciji smo tudi predlagali, da zoper storilce poda kazensko ovadbo zaradi nezakonitega lova.

Zakon o divjadi in lovstvu določa, da se posameznik, ki lovi na površinah, ki so izločene iz lovne površine, kaznuje z globo od 420 do 1200 EUR. Kazenski zakonik določa, da se storilec kaznivega dejanja nezakonitega lova kaznuje z denarno kaznijo oz. zaporom do šestih mesecev, oz. do enega leta, če je dejanje storjeno v skupini.

Konec sporočila!

 

Za dodatne informacije pokličite:

  • Damijan Denac, direktor DOPPS: 051 606 835
  • Tomaž Jančar, varstveni ornitolog: 041 750 275


1
Tako določa Uredba o Krajinskem parku Ljubljansko barje.

Odprli bomo podaljšano Koščevo učno pot po Naravnem rezervatu Iški morost

Vabilo na otvoritev podaljšane učne poti po Naravnem rezervatu Iški morost

Na Društvu za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije smo v sodelovanju s Krajinskim parkom Ljubljansko barje podaljšali Koščevo učno pot po Naravnem rezervatu Iški morost ter v rezervatu postavili nove table.

Vljudno vas vabimo, da se nam pridružite pri prvem ogledu sedaj krožne poti, ki bo v četrtek, 11. aprila 2013 ob 10. uri. Zberemo se na začetku učne poti pri lesenem mostu čez reko Iško ob makadamski cesti med Lipami in Tomišljem (glej zemljevid na hrbtni strani).

Na društvu že 8 let skrbimo za Naravni rezervat Iški morost, ki leži severno od vasi Brest v Krajinskem parku Ljubljansko barje. Rezervat obsega 65 hektarjev zemljišč med Igom in Podpečjo ob reki Iški. Leži na enem najbolj obsežnih sklenjenih območij ohranjenih mokrotnih travnikov, značilnih za Ljubljansko barje. V rezervatu so našle svoje prebivališče tudi številne redke in ogrožene rastline in živali.

Če imate možnost, vas prosimo, da do izhodišča pridete peš, s kolesom ali s čim bolj polnimi avtomobili, saj je prostora za parkiranje zelo malo. Za ogled novega dela poti priporočamo škornje ali vsaj nepremočljivo pohodno obutev.

Prijazno vabljeni!

 

Vabilo (pdf)
Sporočilo za javnost (pdf)