Naravni rezervat Ormoške lagune je odprt

Naravni rezervat Ormoške lagune je odprt. 8. septembra 2017 so generalna direktorica Direktorata za okolje mag. Tanja Bolte, župan Občine Ormož Alojz Sok, predsednik nadzornega odbora Tovarne sladkorja (TSO) Hans Hogeweg in predsednik DOPPS-a Rudolf Tekavčič s svečanim rezanjem traku napovedali novo obdobje Ormoških lagun. Otvoritve se je udeležil tudi veleposlanik kraljevine Nizozemske gospod Bart Twaalfhoven.

Sporočilo za javnost (pdf)

Fotografska gradiva ob sporočilu za javnost (zip)

Otvoritvi je sledilo pestro dogajanje skozi ves vikend. V soboto smo za širšo javnost organizirali dan odprtih vrat, v nedeljo pa smo skupaj s Kolesarsko mrežo Ptuj izvedli kolesarski izlet iz Ptuja v NR Ormoške lagune. Nekaj utrinkov iz dogodkov si lahko ogledate v spodnji galeriji.


Fotografije: Tilen Basle, Peter Mesarič, Jure Novak in Alen Ploj

Slavnostna otvoritev NR Ormoške lagune

Prisrčno Vas vabimo na slavnostno otvoritev Naravnega rezervata Ormoške lagune, ki bo v petek, 8. septembra 2017 s pričetkom ob 12. uri.

Več o naravnem rezervatu, njegovi zgodovini in naravovarstvenemu pomenu, pticah in možnostih obiska rezervata si lahko preberete v novi brošuri Naravni rezervat Ormoške lagune.

Dan odprtih vrat

V soboto, 9. septembra 2017 bo v Naravnem rezervatu Ormoške lagune med 7. in 12. uro potekal dan odprtih vrat. Program bo tega dne sledeč:

  • med 7. in 9. uro bo gospod Franc Bračko prikazal obročkanje ptic,
  • med 9. in 12 uro bo ogled naravnega rezervata in opazovanje ptic z ornitologi.

Prisrčno vabljeni k udeležbi.

Naravni rezervat Ormoške lagune

Vlada Republike Slovenije je na 133. redni seji dne 4. 5. 2017 sprejela sklep, s katerim je izdala Uredbo o Naravnem rezervatu Ormoške lagune.

Ormoške lagune so torej postale uraden naravni rezervat razglašen z vladno uredbo. S tem so dolgoletna naravovarstvena prizadevanja na območju Ormoških lagun dobila formalno priznanje. Uradna otvoritev naravnega rezervata bo sledila v kratkem. Na območju smo v okviru projekta LIVEDRAVA že izvedli obsežno renaturacijo z namenom izboljšati habitate ogroženih gnezdilk in selivk, območje smo opremili z infrastrukturo za opazovanje ptic in z izobraževalnimi tablami. Upravljanje izvajamo z regulacijo gladine vode in s pašo z vodnimi bivoli, ki se za ta namen odlično obnesejo. V bližnji prihodnosti načrtujemo izid vodnika po rezervatu.

O sprejetju sklepa lahko več preberete v novici na spletni strani Natura 2000.

Uredba NR Ormoške lagune -Sklep Vlade (PDF)

Besedilo Uredbe o NR Ormoške lagune (PDF)

Tudi letos na sejmu!

Letos se bo v Ljubljani na Gospodarskem razstavišču odvil že 47. sejem Narava-zdravje, ki pritegne številne razstavljalce s področja prehrane, naravne kozmetike, gibanja, welness-a in zelenega sobivanja. Letos se bo predstavilo 346 organizacij iz 25 držav, med njimi pa bomo program na razstavnem prostoru popestrili tudi prostovoljci Društva za opazovanje in preučevanje ptic Slovenije.

2016_22_11_NZ_728x90_obiscitenas

2016_22_11_sejem_NZ_2016_TilenBasle

V lanskem letu smo bili z obiskom razstavnega prostora zelo zadovoljni.
foto: Tilen Basle

Letošnje dogajanje na sejmu bodo prostovoljci DOPPS popestrili z razstavnim prostorom, kjer bo osrednja tema zimsko krmljenje ptic. Izvedeli boste lahko vse o tem kakšno krmilnico in hrano izbrati, ter kdaj je primeren čas za pričetek hranjenja ptic. Prijazni prostovoljci vam bodo z veseljem navrgli tudi kak namig, kako ptice ob tem čim bolj uspešno opazovati.

Če se radi gibljete v naravi in opazujete živež okoli sebe, vam bomo predstaviti tudi tri naravne rezervate s katerimi društvo opravlja. Spoznali boste lahko prebivalce Naravnega rezervata Škocjanski zatok, Iški Morost in Ormoške lagune ter tako pridobili kakšno novo idejo za nedeljski izlet ali pa organizacijo naravoslovnega dne za vaše učence.

Na voljo bodo izdelki iz »Jesenske prodajne akcije«

Na sejmu bodo na prodaj tudi vsi izdelki iz »Jesenske prodajne akcije«, zato ne zamudite te priložnosti za nakup katerega izmed izdelkov, ki smo jih to jesen pripravili prav za vas. Izbirate lahko med bombažnimi majicami, torbami in nahrbtniki, društvenim koledarjem 2017 in še mnogim drugim!

Sejem bo potekal od četrtka, 24. novembra pa vse do nedelje, 27. novembra 2016. Obiščete nas lahko v Stekleni dvorani (C) vsak dan med 9. in 19. uro, v nedeljo pa med 9. in 17. uro. Lepo vabljeni!

Reka Drava: darilo narave za vse generacije

V mesecu aprilu smo predstavili prvi kratek videospot z naslovom Reka Drava: darilo narave za vse generacije, danes pa vam predstavljamo drugega. Videospota sta napovednika za prihajajoč kratek dokumentarec, ki bo izšel v mesecu septembru tega leta. Videospot je nastal v okviru projekta LIVEDRAVA (LIFE11 NAT/SI/882). Vabljeni k ogledu!

Videospot in druge videoposnetke, ki so nastali v okviru projekta LIVEDRAVA si lahko ogledate v naši videogaleriji.

Naši dosežki v preteklem letu

Vsako leto se člani DOPPS zberejo na Letnem zboru članov, kjer se v nekaj urah povzame dogajanje preteklega leta. Letošnje srečanje je potekalo v petek, 3. aprila 2015, v prostorih Slovenske akademije znanosti in umetnosti (SAZU) v Ljubljani. Zbora se je udeležilo 44 članov.

Letošnje skupščine se je udeležilo 44 članov DOPPS, foto: Peter Legiša

Letošnje skupščine se je udeležilo 44 članov DOPPS.
foto: Peter Legiša

Uvodnemu pozdravu in nagovoru predsednika DOPPS Rudolfa Tekavčiča so sledili slikoviti povzetki društvenih aktivnosti ter dosežkov v preteklem letu.

Leto 2014 v znamenju številnih raziskav

Spremljanje stanja in varstvo ptic ter njihovih habitatov sodijo med osrednje društvene dejavnosti, o dogajanju v preteklem letu je poročal Varstveno ornitološki sektor DOPPS, ki je s pomočjo številnih prostovoljcev uspešno izvedel mnogo popisov in raziskav. V okviru projekta SIMARINE-NATURA smo zaključili telemetrijo sredozemskih vranjekov in pripravili strokovne podlage predloga morskih območij IBA za sredozemskega vranjeka v Sloveniji. Z GPS oddajnikom smo opremili črno štorkljo – Frančka, ki nam je že pomagal razkriti kar nekaj tančic iz skrivnostnega življenja teh ptic.

Naravni rezervati – z ljubeznijo do narave

Leto 2014 je bilo prelomno za Naravni rezervat Škocjanski zatok, saj se je v oktobru začela že težko pričakovana gradnja objektov. Pod okriljem projekta LIVEDRAVA nastaja Naravni rezervat Ormoške lagune, kjer smo v preteklem letu izvedli in zaključili z urejanjem habitata, dovodom vode v lagune in vzpostavitvijo osnovne infrastrukture za obiskovalce. Bilo je opravljeno veliko dela, vendar ga prav toliko še čaka in s prav takšno vnemo smo stopili tudi v leto 2015.

V prostovoljstvu je moč

V preteklem letu smo na društvu ustanovili novo, Dolenjsko sekcijo, ki kot ostale sekcije z različnimi aktivnostmi vestno in s srcem skrbi za ozaveščanje ter spodbujanje ljudi do ohranjanja narave. Za širšo javnost smo skupaj izvedli 24 predavanj in 42 izletov, ki se jih je udeležilo 1.089 ljubiteljev ptic in narave. Ker se na društvu zavedamo, da “na mladih svet stoji” smo organizirali tudi dva tabora za mlade ornitologe in ornitološki vikend Pomurske sekcije.

Podelili smo priznanja v treh kategorijah

Zlati legat je nagrada, ki jo DOPPS podeljuje slovenskim ornitologom za najboljše delo s področja ornitologije objavljeno doma ali na tujem. Na letošnjem zboru članov smo Zlatega legata za delo objavljeno v letu 2013 podelili Davorinu Tometu, Alu Vrezcu in Dejanu Bordjanu, avtorjem knjige Ptice Ljubljane in okolice.

Prevzem nagrade Aviana 2014. foto: Peter Legiša

Nagrado Aviana 2014 je prejela Vaška skupnost Loka, ki je ustanovila društvo Gugo, kakor oni imenujejo veliko uharico, ki je namenjeno ohranjanju tradicionalnih izročil vasi in si gugota izbrali za simbol društva in vasi.
foto: Peter Legiša

Priznanje Aviana za zgledno naravovarstveno dejanje, izvedeno samoiniciativno in nesebično, je letos prejela Vaška skupnost Loka. Vaščani Loke so se samoiniciativno zavzeli za ohranitev gnezdišča velike uharice nad vasjo in jo prepoznali kot vrednoto in razpoznavni znak vasi. Njihova opredelitev in zavzemanje pa za razliko od mnogih ni ostala le načelna in teoretična ampak se je kmalu pokazala s konkretnimi dejanji. Dosegli so, da se je nelegalno plezališče, ki bi lahko ogrozilo veliko uharico, zaprlo in da bodo klini odstranjeni. Prav tako so ustanovili društvo Gugo, kakor oni imenujejo veliko uharico, ki je namenjeno ohranjanju tradicionalnih izročil vasi in si gugota izbrali za simbol društva in vasi.

V tretji kategoriji “Ornitolog leta 2014” smo podelili dve priznanji, in sicer Mateju Gamserju za največje število opaženih in v spletno bazo NOAGS vnešenih vrst (kar 271), in Dejanu Bordjanu za največje število vnešenih opazovanj (preko 5.000).

Predstavili smo nov videospot o reki Dravi

Ob zaključku tokratnega letnega zbora članov smo zbranim predstavili videospot z naslovom Drava – darilo narave za vse generacije, ki je izšel v okviru projekta LIVEDRAVA, Obnova rečnega ekosistema nižinskega dela Drave v Sloveniji (LIFE11 NAT/SI/882). Videospot predstavlja življenje ob reki in dolgoletni trud članov in prostovoljcev društva za njegovo ohranitev, hkrati pa napoveduje izid kratkega dokumentarnega filma, ki bo izšel v septembru 2015.

Povzetke nekaterih dosežkov preteklega leta lahko preberete v publikaciji Letimo skupaj! – Naši dosežki v letu 2014, ki je izšla v začetku marca 2015.

PDF publikacije Letimo skupaj 2014

»Mokrišča za našo prihodnost«

2. februarja obeležujemo Svetovni dan mokrišč. Na ta dan je bila leta 1971 v iranskem mestu Ramsar sprejeta Konvencija o varstvu mokrišč mednarodnega pomena, imenovana tudi Ramsarska konvencija. Konvencija poudarja potrebo po ohranjanju vseh mokrišč, njihovih funkcij in biotske raznovrstnosti ter njihovo preudarno rabo, opozarja na pomen vode za ohranjanje ekosistema in ekoloških procesov.

Letošnja tema Svetovnega dneva mokrišč je: »Mokrišča za našo prihodnost«.

V Sloveniji so tri mednarodno pomembna mokrišča, zbrana pod okriljem konvencije, in sicer: Sečoveljske soline (od leta 1993), Škocjanske jame (od leta 1999) in Cerkniško jezero z okolico (od leta 2006), v pripravi je tudi predlog za vpis Ljubljanskega barja na ta seznam.

Mokrišča so življenjska okolja, ki so bolj ali manj povezana z vodo ter so med svetovno najpomembnejšimi in istočasno med najbolj ogroženimi ekosistemi. Pomembno prispevajo k vzdrževanju vodnega režima, k ohranjanju količine in kakovosti vode, delujejo kot zadrževalniki voda, ki omilijo škodo ob poplavah, bogatijo podtalnico in uravnavajo njen nivo, delujejo kot naravne »čistilne naprave«, so zibelka biotske raznovrstvnosti ter območja rekreacije in sprostitve.

http://skocjanski-zatok.org/

Škocjanski zatok je sredozemsko mokrišče izjemnega pomena zaradi bogate favne in flore. Foto: Borut Mozetič

Zelo učinkovit način varstva narave je tudi upravljanje naravnih rezervatov, ki jih ustanavljamo z namenom ohranjanja biotske pestrosti in varovanja naravnih in kulturnih virov. Naravni rezervati v upravljanju DOPPS so različna mokrišča, območja pomembna za številne redke rastlinske in živalske vrste in tudi za nas ter našo prihodnost.

Naravni rezervat Škocjanski zatok je največje polslano mokrišče v Sloveniji. Območje, znano po pestrosti ptic (do sedaj smo našteli 245 različnih vrst ptic; 42 vrst na območju rezervata redno gnezdi) leži v neposredni bližini mesta Koper, kjer kot oaza v urbaniziranem svetu nudi zavetje številnim živalskim in rastlinskim vrstam, obiskovalcem pa možnost oddiha v naravi, izobraževanje in raziskovanje. Preberite več

Na območju  Iškega morosta je ohranjenih nekaj najlepših primerov vlažnih barjanskih travnikov na Ljubljanskem barju. Foto: Eva Vukelič

Na območju Iškega morosta je ohranjenih nekaj najlepših primerov vlažnih barjanskih travnikov na Ljubljanskem barju. Foto: Eva Vukelič

Naravni rezervat Iški morost
Iški morost je 63,5 hektarjev velik naravni rezervat, v katerem se kot mozaik prepletajo značilna življenjska okolja Ljubljanskega barja. V rezervatu z upravljanjem ohranjamo eno izmed najlepših območij, vse redkejših vlažnih barjanskih travnikov, ki so dom močno ogroženim travniškim vrstam rastlin in živali. Preberite več

Naravni rezervat Ormoške lagune – v bližini Ormoža vzpostavljamo nov naravni rezervat. Ormoške lagune so 55 hektarjev veliko mokrišče antropogenega nastanka, ki leži na območju rečnega ekosistema Drave ob Ormoškem jezeru. Sestavljajo ga plitvi bazeni s trstišči in sestoji rogoza, obdaja pa ga poplavni gozd, redek ostanek mehkolesne rečne loke v Sloveniji. Mokrišče je izjemnega nacionalnega in mednarodnega pomena za številne ogrožene vrste ptic. Preberite več

 

 

Ste letos že obiskali kakšno mokrišče?

V rubriki Kam na izlet?, smo za vas pripravili nekaj napotkov za lažjo izbiro vašega naslednejga izleta, med drugim predstavljamo tudi številna mokrišča v Sloveniji.

Poiščite sprostitev v naravi!

Preberite več.

Rodili smo se pred natanko 35 leti in rastli … in še zmerom rastemo

Ustanovitev

Ustanovna skupščina DOPPS je potekala 8. 12. 1979 v Ljubljani.
foto: Marko Aljančič

Na današnji dan mineva natanko 35 let od ustanovitve Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije. Ob tej priložnosti smo se pogovarjali s predsednikom društva, gospodom Rudolfom Tekavčičem.


Ornitologija ima v Sloveniji kar bogato zgodovino. Kakšne so bile okoliščine v letu 1979, ko je bil ustanovljen DOPPS, in kaj so bili cilji in dosežki mladega društva?

“Večina članov iniciativnega odbora je do takrat delovala pod okriljem Kustodiata za ornitologijo pri Prirodoslovnem muzeju Slovenije, osredotočeni pa so bili predvsem na obročkanje ptic. Z ustanovitvijo DOPPS se je pričelo sistematično popisovati ptice za obdelavo in interpretacijo favnističnih, biometričnih in golitvenih podatkov. V tistem času je šlo predvsem za nacionalni ugled ter približevanje in sodelovanje s podobnim evropskimi društvi. V mnogih evropskih državah so že izhajali nacionalni Atlasi ptic, mi pa smo se komaj rodili. Prvi korak je zato bila izdaja društvenega glasila Acrocephalus, kjer smo pričeli objavljati terenske podatke, ki tako niso več zastajali v beležkah popisovalcev. Prva številka je izšla že februarja 1980, njen prvi urednik pa je bil Iztok Geister. V reviji Acrocepalus in kasnejšem Svetu ptic je zbrana praktično vsa zgodovina napredka in delovanja društva.”

Acrocephalus je pričel izhajati zelo zgodaj in je omogočal pregled in objavo ornitoloških podatkov na območju Slovenije. Vendar pa to ni bila edina pomembna naloga, ki ste si jo ornitologi in ljubitelji narave zadali v tistih časih?

“Ena izmed prvih nalog takratnega društva je bila, da v petih letih popišemo ptice gnezdilke
in tako čim prej pridemo do Atlasa ptic, saj smo se s tem želeli približati našim sorodnim društvom po Evropi. Ob popisih gnezdilk smo pričeli tudi s popisi ptic za Zimski ornitološki atlas. Prvi atlas je izšel leta 1995, drugi, Zimski pa leta 1996. V teh prvih letih delovanja društva pa se ni samo popisovalo, ampak je bila ustanovljena tudi Komisija za varstvo narave. Začetki so bili kar težki, vsaj kar se tiče financ, ki so bile odvisne samo od letne članarine takratnih članov.”

Devetdeseta leta so bila za društvo izjemnega pomena. Kaj se je zgodilo?

“Leta so hitro minevala, društvo je napredovalo in se razvijalo, generacije so se zamenjale. Pridobili smo sponzorja (Mobitel), ki je društvu s finančnimi prispevki pomagal, da smo se lahko reorganizirali. Ustanovljena je bila društvena pisarna z enim zaposlenim, danes pa društvo zaposluje 24 ljudi. S tako organizacijo društva, znanjem in s sodelovanjem vseh članov društva, je bil napredek ogromen, viden v družbi in širše. Danes smo poznani v Evropi, tudi kot dolgoletni člani mednarodne organizacije BirdLife International.”

Društvo danes upravlja s tremi naravnimi rezervati in vsak izmed njih govori svojo zgodbo. Kako vidite te zgodbe danes?

“Naravni rezervat Škocjanski zatok je z nastankom postal prvi naravni rezervat za ptice v Sloveniji. Posebnega pomena, za kar je bilo potrebno ogromno truda, je bilo pridobiti zaupanje državnih organov (MOP), od katerih smo pridobili koncesijo za upravljanje območja.”

Zdi se, kot da je bilo to ključno tudi v prihodnosti?

“Zaupanje različnih organov pomeni, da svoje delo strokovno in dobro opravljaš. Takšno zaupanje in znanje je potrebno pridobiti in slednje smo uspešno prestali ob nastajanju našega druge naravnega rezervata, Naravnega rezervata Iški morost. Slednji je bil prvi večji projekt z našim delnim lastništvom območja, na katerem smo se učili upravljanja in prvih popisov redkih vrst. Danes vso to pridobljeno znanje uspešno uporabljamo pri novih projektih, kot so na primer Ormoške lagune. Naravni rezervat Ormoške lagune bodo naslednje leto zgodba zase, kar pa je naše samostojno delo. Seveda gre zahvala predvsem nekdanji Ormoški tovarni sladkorja, oziroma njihovim lastnikom na Nizozemskem, ki so nam to območje podarili.”

Prenos in uporaba znanj, ter dobrih izkušenj v prihodnje projekte je ključna in se je na društvu izkazala za odličen recept. Vsa leta smo napredovali, se učili in izpolnjevali, pridobili zaveznike in nasprotnike ter krmarili po razburkanih vodah. Bi društvo danes lahko primerjali s časi iz njegovega nastanka?

“Primerjava društva danes s časom njegovega nastanka in takratno organiziranostjo je skoraj nemogoča. V vseh teh letih je bilo nekaj novega, napredek je bil viden tako organizacijsko v pisarni, kot v sekcijah, ki so bile ustanovljene po vsej državi. Izjemen znanstven korak naprej je bil storjen na popisih ptic za novi Atlas, kot tudi na drugih področjih (tiskovinah, knjigah in revijah).

Seveda, da nam je to uspelo, gre v prvi vrsti zahvala našim zvestim članom, ki so vsako leto opravili ogromno dela, odgovornim v pisarni in ostalim, ki so prevzeli konkretne zadolžitve in delo seveda tudi uspešno opravili. Zaradi njih smo danes dosegli to, kar je bila pred 35. leti samo utopija. Želimo si lahko, da nam bi šlo tako kot do sedaj tudi v naslednjih 35 letih, pa če tudi z majhnimi koraki.”

Več o sami 35. letni zgodovini in dosežkih društva si lahko preberete v poglavju Zgodovina društva, hkrati pa vas tudi vabimo, da pobrskate po naši spletni strani in si ogledate aktualno dogajanje in naše delo danes.

Predstavili smo se na 45. sejmu Narava – zdravje

Med 13. in 16. novembrom 2014 je na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani potekal že 45. sejem Narava – zdravje. Sejem promovira zdrav življenjski slog, kar je v lanskem letu pritegnilo 22.000 obiskovalcev, ki so si lahko ogledali več kot 300 razstavljavcev. Tudi letos ni bilo nič drugače, razstavljavci pa so se predstavili v šestih sklopih – Prehrana, Zdravje, Naravna kozmetika, Gibanje, Wellness in Zeleno sobivanje. V slednjem se je skupaj z drugimi naravovarstvenimi organizacijami predstavilo tudi Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije.

2014_17_11_narava_zdravje_Tilen_Basle

Tako kot sejem je bila tudi naša stojnica pisana in je postregla z mnogimi informacijami.
foto: Tilen Basle

Mokrišča v Sloveniji

V ospredje sklopa Zeleno sobivanje so bila letos postavljena mokrišča v Sloveniji, katerim veliko pozornost namenjamo tudi v našem društvu. Za njihovo varstvo varstvo si med drugim prizadevamo tudi z upravljanjem nekaterih od teh edinstvenih območij, med katere lahko štejemo tudi naši tri naravne rezervate (Naravni rezervat Škocijanski zatok, Naravni rezervat Iški morost in Naravni rezervat Ormoške lagune), zato smo na stojnici v okviru sejma poseben poudarek dali prav tem. Obiskovalci so tako lahko izvedeli več o aktualnem dogajanju v Naravnem rezervatu Škocjanski zatok, spoznali kosca in naš trud za njegovo ohranitev v Naravnem rezervatu Iški morost ter napredek projekta LIVEDRAVA, v okviru katerega se ustanavlja Naravni rezervat Ormoške lagune. Na stojnici so bile na voljo predstavitvene brošure za obiskovalce, hkrati pa so jim z veliko dodatnimi informacijami postregli tudi naši prostovoljci.

»Glede na to, kako obsežen in pisan je bil sejem, moram reči, da je bila naša stojnica dobro obiskana. Zloženke in plakati so kar izginjali – nekateri bolj, drugi manj načrtno izbrani. Najboljši utrinki so bili tisti, ko so starejši obiskovalci in obiskovalke prišli do stojnice z vzdihom “Ooo, ptički!” in delili svoje izkušnje z nami. Odkrito rečeno pa se na žalost še vedno nisem domislila, kateri bi bil lahko “tisti ptič s črno črto čez hrbet”,« je svojo izkušnjo v vlogi prostovoljke na sejmu opisala Manca Velkavrh.

Predstavitev tudi na velikem platnu

Drugi dan sejma se je društvo predstavilo tudi v multimedijski obliki, saj so se v predstavitvenem prostoru odvrteli štirje kratki dokumentarni filmi, ki predstavljajo utrinke iz naših društvenih aktivnosti. Občinstvu smo prikazali dokumentarce Mokrišča v plamenih, Sredozemski vranjek, UPKAČ in Urejanje gnezdišč breguljke.