Vrnile so se!

Po letošnji izredno mrzli zimi je le nastopilo obdobje toplejših dni. Po gozdovih se že razlega ptičje petje, izpod ruše so pogledali prvi zvončki in trobentice. Je pomlad pred vrati?

Ljudje zelo dobro opazujemo svojo okolico in kaj hitro opazimo spremembe, še posebej če te v nas zbujajo pozitivna čustva. Najprej nas ponavadi presenetijo zgodnje cvetice in petje ptic, ki smo jih še slaba dva tedna prej opazovali na naših krmilnicah. Vendar pravijo, da se pomlad prebudi, ko se vrnejo prve ptice selivke. Prav zato vam z veseljem sporočamo – pomlad prihaja!

Skalna lastovka v Dravogradu.
Foto: Katja Rutnik

Prve znanilke pomladi so se že vrnile. V ponedeljek, 27. februarja so bile v Dravogradu opazovane tri skalne lastovke (Ptyonoprogne rupestris), ki so se vrnile na svoja gnezda. Tam sicer že več let redno gnezdijo na precej nenavadnem mestu – tik pod streho stanovanjskega bloka.

V torek, 28. februarja smo v Naravnem rezervatu Škocjanski zatok opazovali prvo kmečko lastovko (Hirundo rustica). Te so tudi v primerjavi s skalno lastovko prave popotnice, saj se vsako leto odselijo v Podsaharsko Afriko. Potovanje dolgo več tisoč kilometrov opravijo v nekaj tednih, saj lahko kmečka lastovka v enem dnevu preleti tudi več kot 300 kilometrov.

Ste tudi vi opazili katero izmed znanilk pomladi?

Vsako pomlad v okviru mednarodnega projekta Pomlad prihaja! spremljamo prihod prvih ptic selivk. S tem želimo spodbuditi zanimanje otrok za naravo in ohranjanje ptic selivk. Vabimo vas, da na spletni strani Pomlad prihaja! beležite svoja opazovanja ptic selivk. V akciji smo se osredotočili na tiste najbolj značilne in poznane ptice selivke; bela štorklja, kmečka lastovka, hudournik, kukavica in čebelar. Prisrčno vabljeni k sodelovanju.

Obiskal nas je ameriški veleposlanik

V sredo, 14.12.2016, smo v Naravnem rezervatu Škocjanski zatok gostili ameriškega veleposlanika v Sloveniji g. Brenta R. Hartleyja s sodelavci. Z veseljem so si ogledali zeleno oazo na pragu Kopra, vključno s sodobno opremljenim novim z novim centrom za obiskovalce in bili navdušeni nad naravovarstvenimi uspehi in ureditvijo naravnega rezervata, ki tudi pri ljudeh, ki so vajeni ohranjene narave veliko večjega formata, vzbuja spoštovanje in veliko zanimanja.

Mag. Nataša Šalaja, vodja NR Škocjanski zatok; Bojana Lipej, koordinatorica izobraževanja; g. Brent R. Hartley, ameriški veleposlanik in dr. Damijan Denac, direktor DOPPS pred centrom za obiskovalce NRŠZ, foto: Mirjana Rabič

Mag. Nataša Šalaja, vodja NR Škocjanski zatok; Bojana Lipej, koordinatorica izobraževanja; g. Brent R. Hartley, ameriški veleposlanik in dr. Damijan Denac, direktor DOPPS pred centrom za obiskovalce NRŠZ, foto: Mirjana Rabič

Vodeni ogledi v Škocjanskem zatoku v letu 2016

Čeprav smo se nadejali, da bo odprtje na novo urejenega Škocjanskega zatoka privabilo veliko število obiskovalcev, je njihov obisk krepko presegel vsa naša pričakovanja.

Od odprtja, 2. marca 2016, pa do vse do konca novembra 2016, se je v Naravnem rezervatu Škocjanski zatok zvrstilo na stotine obiskovalcev, ki so si rezervat lahko ogledali tako samostojno kot v okviru različnih vodenih ogledov, pripravljenih s strani upravljavca. Novica o odprtju je očitno segla daleč izven lokalnega območja in tako pripomogla, da smo letos na vodenih ogledih zabeležili preko 7.200 obiskovalcev, od najmlajših otrok iz vrtca do osnovnošolskih učencev, dijakov, študentov, članov raznih društev, javnih zavodov in organizacij ter upokojencev.

V okviru vzgojno-izobraževalnih skupin so bili najštevilčnejši učenci osnovnih šol , foto: Bojana Lipej

V okviru vzgojno-izobraževalnih skupin so bili najštevilčnejši učenci osnovnih šol , foto: Bojana Lipej

V okviru vzgojno-izobraževalnih skupin so bili najštevilčnejši učenci osnovnih šol (2.267 ali 31%), dijakov je bilo nekaj manj (1.163 ali 16%) in študentov 296 ali 5%; pri drugih ciljnih skupinah pa so prednjačili obiskovalci iz raznih društev, javnih zavodov in strokovnih organizacij (1.822 ali 25%) ter upokojenci (972 ali 14%). Vse bolj številčna skupina obiskovalcev postajajo mlade družine z otroci kar nas izredno veseli in zanje v bodoče pripravljamo nekaj novosti v okviru celotne ponudbe rezervata.

Več kot očitno je, da Škocjanski zatok ne privablja le ornitologe, naravoslovce in vzgojno-izobraževalne skupine ampak zelo raznoliko množico ljudi, ki na tem območju najdejo nove možnosti svojega udejstvovanja. Verjamem, da bodo med njimi mnogi postali zagovorniki in zavezniki varovanja in ohranjanja Škocjanskega zatoka za naše prihodnje rodove.

Bojana Lipej, koorinatorka izobraževanja v NR Škocjanski zatok

BI TUDI VI RADI DOŽIVELI IZJEMNOST
ŠKOCJANSKEGA ZATOKA?

Naravni rezervat Škocjanski zatok skriva na tisoče čudes, ki jih lahko spoznate s pomočjo pestre ponudbe, ki jo nudimo obiskovalcem. Pri nas lahko z vsemi čuti doživite izjemnost sredozemskega močvirja.

Več na: www.skocjanski-zatok.org/ponudba/

Tudi letos na sejmu!

Letos se bo v Ljubljani na Gospodarskem razstavišču odvil že 47. sejem Narava-zdravje, ki pritegne številne razstavljalce s področja prehrane, naravne kozmetike, gibanja, welness-a in zelenega sobivanja. Letos se bo predstavilo 346 organizacij iz 25 držav, med njimi pa bomo program na razstavnem prostoru popestrili tudi prostovoljci Društva za opazovanje in preučevanje ptic Slovenije.

2016_22_11_NZ_728x90_obiscitenas

2016_22_11_sejem_NZ_2016_TilenBasle

V lanskem letu smo bili z obiskom razstavnega prostora zelo zadovoljni.
foto: Tilen Basle

Letošnje dogajanje na sejmu bodo prostovoljci DOPPS popestrili z razstavnim prostorom, kjer bo osrednja tema zimsko krmljenje ptic. Izvedeli boste lahko vse o tem kakšno krmilnico in hrano izbrati, ter kdaj je primeren čas za pričetek hranjenja ptic. Prijazni prostovoljci vam bodo z veseljem navrgli tudi kak namig, kako ptice ob tem čim bolj uspešno opazovati.

Če se radi gibljete v naravi in opazujete živež okoli sebe, vam bomo predstaviti tudi tri naravne rezervate s katerimi društvo opravlja. Spoznali boste lahko prebivalce Naravnega rezervata Škocjanski zatok, Iški Morost in Ormoške lagune ter tako pridobili kakšno novo idejo za nedeljski izlet ali pa organizacijo naravoslovnega dne za vaše učence.

Na voljo bodo izdelki iz »Jesenske prodajne akcije«

Na sejmu bodo na prodaj tudi vsi izdelki iz »Jesenske prodajne akcije«, zato ne zamudite te priložnosti za nakup katerega izmed izdelkov, ki smo jih to jesen pripravili prav za vas. Izbirate lahko med bombažnimi majicami, torbami in nahrbtniki, društvenim koledarjem 2017 in še mnogim drugim!

Sejem bo potekal od četrtka, 24. novembra pa vse do nedelje, 27. novembra 2016. Obiščete nas lahko v Stekleni dvorani (C) vsak dan med 9. in 19. uro, v nedeljo pa med 9. in 17. uro. Lepo vabljeni!

Izlet za mlade ornitologe na slovensko obalo

V sredo, 2. novembra bo Zveza za tehnično kulturo Slovenije v sodelovanju z Društvom za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije izvedla celodnevni izlet na slovensko obalo, natančneje v naravni rezervat Škocjanski zatok in krajinski park Sečoveljske soline.

Organiziran bo avtobusni prevoz, avtobus pa bo ustavljal v Murski Soboti, Mariboru, Celju, Ljubljani in Kopru. Izlet bo potekal v sklopu potabornega druženja udeležencev letošnjega Mladinskega ornitološkega raziskovalnega tabora »Štrk 2016« in bo za udeležence tabora brezplačen. Lepo vabljeni vsi mladi ornitologi in tisti, ki šele stopate v svet raziskovanja in opazovanja narave.

Na izlet se lahko prijavite na naslov tilen.basle@dopps.si najkasneje do 24. oktobra 2016, kjer prejmete tudi vse dodatne informacije in natančnejša navodila.

2016_18_10_mladi_ornitologi_DejanBordjan

Izlet bo namenjen vsem mladim, ki vstopajo v svet ptic in raziskovanja narave.
foto: Dejan Bordjan

 

16 skupin, 10 ur, 140 opaženih vrst ptic!

Takšen je izkupiček letošnje Ptičarijade, ki se je 8. oktobra 2016 odvila na območju slovenske Istre. Od 4. ure zjutraj pa vse do 14. ure popoldan se je 80 ornitologov mudilo za pticami vse od Kraškega roba do Sečoveljskih solin. Vas zanima, kdo je bil najuspešnejši in katere vrste smo opazili?

2016_11_10_ptičarijada16_koza_Berta

Tekmovalna vnema je bila velika, še posebno med mladimi.
foto: Luka Poljanec

Tekmovanje se je pričelo že zgodaj (4:00), ko so se najbolj nadebudne skupine pognale v lov za nočno aktivnimi vrstami ptic – sovami. Vse do 6. ure je pod Kraškim robom vladala kar gneča in tekmovalne skupine so imele priložnost dodobra ocenit konkurenco. Okoli 6. ure smo skoraj vsi prisluhnili veliki uharici, tisti zagriženi pa so do takrat že odkljukali lesno sovo, čuka ali malo uharico. Po jutranji mrzlici so se skupine razpršile po tekmovalnem poligonu in vsak je ubral svojo taktiko. V večjem številu smo tekmovalci zbrali šele po zaključku tekmovanja v Naravnem rezervatu Škocjanski zatok, kjer smo primerjali rezultate in fotografije ter se okrepčali ob domači juhi in mineštri.

Letos je bila udeležba na Ptičarijadi izjemna, zato tudi nismo presenečeni nad rezultati. Skupaj je vseh 16 tekmovalnih skupin opazovalo 140 vrst ptic, od teh pa je bilo tudi 99 vrst fotografiranih. Izmed zanimivih opazovanj velja omeniti polarnega slapnika, malega sokola, bledega hudournika, skalnega plezalčka, puščavca in skoraj vse vrste lastovk (mestna, kmečka, breguljka, sklana), katerim se je sedaj že pošteno mudilo na jug. Vse skupine so opazovale izjemno selitev golobov grivarjev, saj so nekatere jate štele krepko preko tisoč osebkov.

2016_11_10_ptičarijada16_opazovaneRezultati Ptičarijade 2016

Sedaj pa vas verjetno že pošteno zanimajo rezultati letošnje Ptičarijade, kaj ne? Skupina z najmanj opazovanimi vrstami je opazila 26 vrst ptic, medtem ko jih je skupina z največ vrstami zbrala kar 103. Prerivanje na vrhu je bilo letos zelo izrazito, saj so bile razlike zelo majhne – med prvimi tremi skupinami je bilo za le 3 vrste razlike! Nekoliko manj napeto je bilo v fotografski kategoriji, kjer je zmagovalna skupina zbrala 76 fotografiranih vrst ptic.

Zmagovalci letošnje Ptičarijade so s 103 opazovanimi vrstami ptic postali Veseli štajerski pubeci, drugo mesto je s 101 opazovano vrsto zasedla skupina Štrudl smo se, tretje mesto pa s 100 zbranimi vrstami skupina Krožek koze Berte.

V fotografski kategoriji je prav tako slovila skupina Veseli štajerski pubeci, ki je uspela fotografirati 76 vrst ptic. Drugo mesto sta si s 61 fotografiranimi vrstami ptic delili skupini Redwings 5 in Jurjevi, tretji so bili Štrudl smo se, ki so zbrali 51 fotografiranih vrst ptic.

Več utrinkov iz letošnje Ptičarijade si lahko ogledate v spodnji galeriji.

Bliža se PTIČARIJADA 2016

Letošnja Ptičarijada bo potekala na Primorskem, na območju slovenske Istre, in sicer v soboto, 8. oktobra 2016. Tekmovalni del bo potekal dopoldan, srečanje ptičarjev, ki predstavlja družabni del Ptičarijade, pa v popoldanskem času. Tekmovanje seveda ni pogoj za srečanje, zato pridite, veseli vas bomo!

Tekmovalni del

Tako kot vsa leta doslej se bodo skupine pomerile v dveh disciplinah: številu opazovanih in številu fotografiranih vrst. Skupino morajo sestavljati vsaj trije člani. Omejitev navzgor je samo posredna, saj se morajo prevažati z enim vozilom in na terenu delovati kot skupina. Izbira taktike je seveda prosta, a bo letos zaradi zelo raznolikega tekmovalnega poligona zelo pomembna. Zaključek tekmovalnega dela bo popoldan v prostorih centra za obiskovalce Naravnega rezervata Škocjanski zatok, kjer bo razglasitev rezultatov in podelitev zmagovalnih majic.

Pticarijada2016

Letošnji tekmovalni del bo zelo resen, saj se nekatere skupine že spoznavajo s tekmovalnim poligonom. foto: Barbara Mihelič

Družabni del

Srečanje po tekmovanju je namenjeno vsem članom in prostovoljcem društva. Malo je trenutkov, ko se lahko srečamo in jeseni, ko je terenov za ptice manj, je še najlažje. Tisti, ki boste dopoldan tekmovali, ne rabite spodbude, zatorej vabljeni tudi vsi ostali, da se nam pridružite. Druženje bo letos v centru za obiskovalce naravnega rezervata Škocjanski zatok, kjer se bo dalo tudi prespati.

Zaradi lažje organizacije dogodka vas prosimo, da se najkasneje do ponedeljka, 3.10.2016, prijavite pri Tilnu Basletu na naslov tilen.basle@dopps.si. Ob prijavi prosim sporočite ime tekmovalne skupine, imena in velikosti majic posameznih članov skupine. Vsem tistim, ki se boste prijavili v tekmovalni del, bomo pravočasno poslali natančna navodila. Zdaj si torej rezervirajte čas in za Ptičarijado navdušite še kakšnega od svojih kolegov!

Doživeti Škocjanski zatok

Opazovanje ptic že dolgo ni več le opravilo zanesenjakov in znanstvenikov, z njim si popestrijo počitnice naravoslovni turisti, šoloobvezni otroci tako spoznavajo skrivnosti narave, na družinskem sprehodu pa se malčki v živo seznanjajo s pticami, ki so jih dotlej poznali le iz slikanic.

20160407-monografia-doziveti-skocjanski-zatokDOPPS je skupaj z Zavodom za favnistiko Koper pred kratkim izdal knjigo Doživeti Škocjanski zatok. Kot pravi avtor Iztok Geister, gre za »slavospev močvirju, tamkajšnjim trstiščem, slanušam in polojem, ki jim z veliko naklonjenostjo ne obljublja le varstva, temveč tudi neoviran razmah in je v tem pogledu pravi poklon divjini«, ki jo predstavlja na 332 straneh in več kot 660 fotografijah.

Več o knjigi na http://www.skocjanski-zatok.org/monografija-doziveti-skocjanski-zatok/

Knjigo lahko kupite v Centru za obiskovalce Naravnega rezervata Škocjanski zatok(Sermin 50, Koper) ali v pisarni DOPPS, Tržaška cesta 2, Ljubljana, po ceni 25 evrov.

Knjigo vam na podlagi telefonskega ali naročila po e-pošti (05/626 0370 ali info@skocjanski-zatok.org) lahko pošljemo tudi po pošti, pri čemer vam zaračunamo še stroške pakiranja in pošiljanja knjige, ki informativno v primeru naročila enega izvoda knjige znašajo:

  • v primeru plačila po predračunu na naš poslovni račun plačate dodatno še 2,48 evrov, torej celotna kupnina znaša 27,48 evrov;
  • v primeru plačila po povzetju pa dodatni stroški pakiranja in pošiljanja znašajo 6,75 evrov, Pošta Slovenije pa vam dodatno zaračuna še 1,05 evrov stroškov nakazila. Pri tem načinu pošiljanja tako skupni stroški znašajo 32,80 evrov.
  • V trgovini v centru za obiskovalce NR Škocjanski zatok lahko poleg tega kupite še številne druge knjige o pticah in naravi, predvsem knjige založb Narava in Oka, poleg njih pa tudi druge izdelke. Z nakupom vseh izdelkov nam pomagate pri uresničevanju našega poslanstva, ki je varstvo ptic in njihovih življenjskih okolij.

    Gugalnica – skupinski popis velike uharice

    Vabilo na Gugalnico – skupinski popis velike uharice

    ??????????V veselje nam je, da vas ponovno lahko povabimo na Gugalnico, družabni skupinski popis velike uharice. To je dogodek, kjer se že vrsto let prelivata znanje in pozitivna energija, ki jo uporabimo za učinkovitejše varstvo vrste. Na popisu združimo koristno s prijetnim, zato vsak od udeležencev doprinese, da lahko preiščemo večje območje in nam je druženje po popisu prijetnejše. Letos so se ravno zaradi vaše pomoči pri varstvu velike uharice zgodili veliki premiki o čemer vam bomo z veseljem poročali.

    Dogodka se lahko udeleži prav vsak, saj popis velike uharice ne zahteva veliko predznanja. Vse potrebno vas naučimo pred popisom, letos pa smo za tistega, ki bo želel pripravili tudi podrobnejša navodila izvedbe popisa. Tisti, ki dogodka ne poznate, si preberite i-Gugalnico.

    Gugalnica bo na Krasu letos potekala v petek, 4. marca 2016, popoldan. Zborno mesto bo ob 16.30 pri Škocjanskih jamah (rezervni »vremenski« datum pa je 11. marec ob istem času).

    Po popisu letos sledi poslastica, saj bomo večerno predavanje izvedli v novih prostorih Naravnega rezervata Škocjanski zatok in kakor se za na novo odprte prostore spodobi vas bomo prijazno pogostili. Omogočeno bo tudi, da boste v centru lahko prespali, zjutraj pa vas povabimo na prijazen voden sprehod po na novo odprtem rezervatu. Priložnost, ki se vam ne ponudi vsak dan v življenju, zato je ne zamudite. Za priokus je priloženih nekaj fotografij.

    2016_24_2_nrsz_kolaz

    Tomaž Mihelič, koordinator popisa je ob dogodku povedal »Vesel sem vseh premikov, ki so se zgodili v letošnjem letu. Od posveta o nevarnih daljnovodih, kjer smo si zadali korake, ki se bodo kot kaže realizirali že kmalu s sanacijo smrtonosnih drogov okrog prav vseh kraških gnezdišč, pa do prenosa znanja in vzpostavitve varuhov na Hrvaškem, kjer imajo še veliko večjo populacijo uharic. Tu je še zgodba o Pavletu, prvi slovenski uharici spremljani s telemetrijo…«

    Zaradi lažje koordinacije popisa vas naprošamo, da se na popis prijavite na e-mail: tomaz.mihelic@dopps.si, nato pa vam bomo poslali natančnejša navodila za popis.