Letni zbor članov

Vabimo vas na letni zbor članov DOPPS, ki bo v soboto, 24.9.2022, ob 11. uri v Naravnem rezervatu Škocjanski zatok, Sermin 50, Koper.

Organiziran bo brezplačen avtobusni prevoz. Na avtobus bo možno vstopiti v:

  • Murski Soboti (glavna avtobusna postaja) ob 7.00,
  • Mariboru (glavna avtobusna postaja zunaj, Mlinska ulica) ob 7:45,
  • Ljubljani (P+R Dolgi most) ob 9.00.

Za avtobusni prevoz je nujna potrditev rezervacij do 21. 9. 2022 na dopps@dopps.si ali 041 712 796.

Dnevni red

Delo DOPPS 2021 v sliki in besedi

11:00 – 11:10 Otvoritev & pozdrav, izvolitev zapisnikarja in overiteljev
11:10 – 12:00 Delo sekcij
12:00 – 12:30 Delo pisarne DOPPS

Tehnični, organizacijski in svečani del

12:30 – 12:45 Finančno poročilo 2021 & finančni načrt 2022
12:45 – 12:50 Poročilo Nadzornega odbora
12:50 – 13:15 Volitve temeljnih organov društva
13:15 – 14:30 Zaključek & pogostitev
14:30 – 17:00 Ogled naravnega rezervata
17:00 – Predviden odhod avtobusa

Evropski dan opazovanja ptic 2021

Evropski dan opazovanja ptic poteka v času, ko milijoni ptic s severnih krajev zapuščajo svoja gnezdišča in se pomikajo v toplejše, s hrano bogate kraje. To je edinstvena priložnost za opazovanje številnih vrst ptic, ki se pri nas ustavijo in počivajo tekom naporne in nevarne selitve.

DOPPS vas skupaj z BirdLife International vabi, da izkoristite priložnost in spoznate osupljivi svet ptic in njihovih selitev. Največji dogodek zveze BirdLife International, bo letos potekal v soboto, 2. in nedeljo, 3. oktobra 2021. Kljub neugodnim epidemiološkim razmeram v lanskem letu smo skupaj s trideset partnerji iz vse Evrope na dogodke privabili več kot 24.000 obiskovalcev in skupaj našteli več kot 6 milijonov ptic.

Glavni namen dogodkov je ljudem približati svet ptic in jih ozavestiti o potrebah ptic selivk na gnezdiščih, postajališčih vzdolž selitvenih poti in prezimovališčih ob Mediteranu in v Afriki. Letos vas skupaj z več kot 30 evropskimi partnerji zveze BirdLife International vabimo, da z nami opazujete ptice in prisluhnete dejstvom o selitvah ptic in nevarnostim, katere te srečujejo na svoji poti. Organizirali bomo izlete, kjer boste lahko izvedeli več o selitvah ptic, njihovih poteh, z nekaj sreče pa boste katero izmed ptic lahko tudi opazovali. V Evropi skupaj za vas pripravljamo več sto dogodkov.

Ob letošnjem Evropskem dnevu opazovanja ptic 2021 (EuroBirdwatch21) vas hkrati lepo vabimo, da obiščete uradno Facebook stran EuroBirdwatch, kjer si lahko ogledate ali delite fotografije. Skupaj lahko pokaženo diverziteto dogodkov, ptic in ljudi v naravi vse od Azerbejdžana preko Norveške do Gibraltarja! Zelo veseli bomo tudi vaših lastnih fotografij in prispevkov, katere lahko z nami delite na Facebook strani EuroBirdwatch, DOPPS-BirdLife Slovenia ali jih pošljete na tilen.basle@dopps.si.


Na Društvu za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije smo letos za vas pripravili dogodke na več koncih države. Vabimo vas, da se katerega izmed njih udeležite in skupaj z nami opazujete eden najbolj fascinantnih naravnih pojavov – selitev ptic!

Sobota, 2. oktober:

Evropski dan opazovanja ptic v Naravnem rezervatu Škocjanski zatok

Evropski dan opazovanja ptic v Naravnem rezervatu Ormoške lagune

Evropski dan opazovanja ptic ob Tivolskem ribniku

Evropski dan opazovanja ptic v Vrbini

Nedelja, 3. oktober:

Evropski dan opazovanja ptic v Murski šumi in na Muriši

Evropski dan opazovanja ptic v Mestnem parku Maribor

Evropski dan opazovanja ptic v parku Tivoli

Evropski dan opazovanja ptic ob Kočevskem jezeru

POMEMBNO!
Na dogodkih je obvezno spoštovanje takrat veljavnih ukrepov in priporočil NIJZ za omejitev širjenja virusa Covid-19.

Varnejša in obiskovalcem prijaznejša učna pot v Naravnem rezervatu Škocjanski zatok pod ankaransko cesto

V letih 2019 in 2020 smo zahvaljujoč donatorskim sredstvom družbe Luka Koper d.d. uredili vstopni točki, učno pot in površine Naravnega rezervata Škocjanski zatok pod ankaransko cesto, kjer so se v zadnjih letih pogosto pojavljali primeri vandalizma in drugih hujših kršitev varstvenega režima naravnega rezervata. Pri ureditvi opazovališča so sodelovali tudi dijaki Gimnazije Koper.

Nova podoba opazovališča, foto: Katja Mihalič

Nova podoba opazovališča na učni poti pod ankaransko cesto (z vstopno točko ob parkirišču pri nakupovalnem centru Supernova 2), foto: Katja Mihalič

Površine Naravnega rezervata Škocjanski zatok pod ankaransko cesto predstavljajo stično območje med rezervatom, Luko Koper in mestom Koper. Območje je tamponski pas, ki naj bi v čim večji meri nevtraliziral negativne vplive prometa, drugih urbanih pritiskov in prisotnosti ljudi na razmere v naravnem rezervatu. Na tem očem skritem območju smo v zadnjih letih zabeležili številne manjše in hujše kršitve varstvenega režima naravnega rezervata, od občasnega zadrževanja brezdomcev, vandalizma na infrastrukturi za obisk do vožnje z motornimi vozili in kolesi ter odlaganja kosovnih in ostalih odpadkov.

Strokovni vodja NRŠZ Borut Mozetič je ob tem povedal: »S finančno pomočjo družbe Luka Koper v višini 25.000,00 EUR smo v letih 2019 in 2020 izvedli več ukrepov ureditve območja za preprečevanje motenj in zmanjšanje kršitev varstvenega režima. Z ureditvijo vstopnih točk smo omejili dostop s kolesi in motornimi vozili ter namestili nove informativne table, ki na vstopnih točkah nudijo osnovne podatke o naravnem rezervatu in na preprost ter zabaven način upodabljajo pravila obiskovanja ter varstveni režim območja.«

Dijaki so s tematskimi grafiti poslikali opazovališče, foto: Bojana Lipej

Dijaki so s tematskimi grafiti poslikali opazovališče, foto: Bojana Lipej

Konec septembra, po zaključeni gnezditvi ptic, smo strojno odstranili zarast in tako prispevali k obvladovanju širjenja tujerodnih invazivnih rastlinskih vrst, ki so v veliki meri preraščale območje. S čiščenjem zarasti in planiranjem zemljine smo vzpostavili odprte travnate površine, ki zagotavljajo večjo preglednost nad učno potjo in infrastrukturo za obisk, s tem pa večjo varnost in zmanjšanje kršitev varstvenega režima. Proces vzpostavitve tovrstnih travišč iz tal, preraščenih s tujerodnimi invazivnimi rastlinami, je večleten proces, zato bomo z vnosom semen in rastlin značilnih za ta tip travišč ter košnjo obravnavanega območja nadaljevali tudi v prihodnje. Brnistra in druge domorodne rastline, zasajene na nasipu pri opazovalnem stolpu, bodo sčasoma ustvarile dodatno prepreko prepovedanemu vzpenjanju na nasipe ter posledično vznemirjanje ptic in drugih živali na območju naravnega rezervata.

Pri urejanju območja so sodelovali tudi dijaki 4. letnika umetniškega oddelka likovne smeri Gimnazije Koper pod vodstvom profesorja in likovnega umetnika Mateja Kocjana. Dijaki so pod njegovim mentorstvom pripravili načrt in s tematskimi grafiti poslikali opazovališče, ki je bilo že večkrat tarča vandalov in neprimernega grafitiranja. Opazovališče je tako v novi podobi postalo prava umetnina na prostem.

Sporočilo za javnost (pdf)

Območje smo uredili s finančno pomočjo družbe Luka Koper d. d., zahvalna tabla, foto: Katja Mihalič

Območje smo uredili s finančno pomočjo družbe Luka Koper d. d., zahvalna tabla, foto: Katja Mihalič

DOPPS ostaja upravljalec Naravnega rezervata Škocjanski zatok še nadaljnjih deset let

Minister za okolje in prostor Simon Zajc in predsednik Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije Rudolf Tekavčič sta 6. novembra 2019 podpisala aneks št. 2 h Koncesijski pogodbi za upravljanje Naravnega rezervata Škocjanski zatok. Podlaga za podpis je bil Sklep Vlade Republike Slovenije (z dne 18. 7. 2019), s katerim je ta odločila, da se Društvu za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije koncesija po dvajsetih letih uspešnega upravljanja Naravnega rezervata Škocjanski zatok podaljšala za nadaljnjih deset let.

Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (DOPPS) je leta 1999 postalo prvi koncesionar za upravljanje zavarovanega območja narave v Sloveniji, in sicer leto prej razglašenega Naravnega rezervata Škocjanski zatok. V teh dvajsetih letih smo dosledno in z vestnostjo dobrega gospodarja izpolnjevali vse pogodbene obveznosti. Med glavnimi rezultati našega upravljavskega dela v sodelovanju z MOP, ZRSVN, ARSO, Mestno občino Koper, drugimi upravljavci in deležniki velja izpostaviti predvsem obnovo in habitatno ureditev Škocjanskega zatoka, ki je skupaj z načrtovanjem in pripravami potekala v letih 2000–2008 ter zgraditev infrastrukture za obisk naravnega rezervata v letih 2014–2016. Z obnovo je bil dosežen varstveni cilj naravnega rezervata: vzpostavljeno je bilo ugodno stanje varovanih rastlinskih in živalskih vrst ter habitatnih tipov, ki ga DOPPS s strokovnim upravljanjem habitatnih tipov in habitatov vrst odtlej uspešno vzdržuje in nadgrajuje. Z zgraditvijo objektov je bila uresničena ureditev naravnega rezervata odprtega za javnost, delo z obiskovalci pa je uspešno steklo po odprtju objektov in naravnega rezervata marca 2016.

Podpis aneksa h koncesijski pogodbi. Foto: Alen Ploj

Minister Simon Zajc: »Zaradi dobrih rezultatov smo se na MOP odločili predlagati vladi, da se koncesijska pogodba z DOPPS podaljša. Mene veseli predvsem to, da je bil z obnovo dosežen cilj – to je ugodno stanje varovanih rastlinskih in živalskih vrst in habitatov. Naravni rezervat je namreč prav zaradi svoje pestrosti izjemno pomemben. Veseli me tudi, da je bila v zadnjih letih zgrajena infrastruktura, ki omogoča, da ljudje obiščejo ta rezervat na način, ki omogoča ohranjanje naravnih danosti.«

Na DOPPS smo bili v preteklih dveh desetletjih upravljanja uspešni tudi pri pridobivanju projektnih, sponzorskih in donatorskih sredstev ter ustvarjanju lastnih prihodkov rezervata, saj smo za urejanje in upravljanje območja dodatno pridobili približno 2 milijona evrov. Naša povezanost z lokalnim okoljem je zelo dobra, sodelovanje z Mestno občino Koper, Luko Koper d.d. ter drugimi deležniki, ki so tako iz javnega, kot tudi iz poslovnega in akademskega sektorja, pa v izrazito podporo ciljem naravnega rezervata.

Predsednik DOPPS, Rudolf Tekavčič, je ob tem poudaril: »Na društvu smo še posebej ponosni na uspešnost obnove in upravljanja Škocjanskega zatoka, kjer na 122 hektarjev velikem območju ohranjamo izjemno biotsko raznovrstnost. Od več kot 1400 evidentiranih živalskih in rastlinskih vrst je kar 254 vrst ptic, kar je več kot 65% vseh pri nas opaženih ptic. Tukaj je denimo v Sloveniji prvič začela gnezditi rjava čaplja. Tudi stanje habitatov je zelo ugodno, predvsem tistih, ki so na seznamu Natura 2000.«

Tematska številka revije o NR Škocjanski zatok

Člani DOPPS se upravičeno lahko pohvalimo s čudovitim Naravnim rezervatom Škocjanski zatok, ki smo mu tokrat namenili kar celotno številko jesenske revije Svet ptic. Vabim vas, da se poglobite v branje o napornih začetkih zavarovanja oaze na pragu Kopra, izveste kdo je bil pobudnik in zakaj, kako se je v obdobju spreminjanja in nastajanja čudovitega primorskega bisera spreminjala vrstna pestrost ptic, morsko živalstvo in ostala živa bitja – kačji pastirji, hrošči, rastlinstvo idr. Izveste lahko tudi, kje je DOPPS dobival finančno podporo, da je izpeljal renaturacijo, vzpostavil učno pot in zgradil nujno potrebne objekte – center, opazovalnice, hlev idr. Ob tem se je bilo treba spopasti tudi z vzdrževanjem posebnih življenjskih prostorov, pri čemer je nastal nov izziv – kako izbrati primerno pašno žival, ki bo preživela v močvirnih tleh. Zaposleni v zatoku pa so se soočili še z drugimi nalogami – kako pripraviti dobre učne programe za šole in vrtce, šolo jahanja, prodajo v baru in trgovini, biti samozadostni in še in še.

Ob vseh teh zanimivih prebiranjih zgodovinskih zapisov razvoja Naravnega rezervata Škocjanski zatok, pa vas lahko ganejo tudi besede vplivnih osebnosti, politikov in odločevalcev, ki so za revijo napisali nekaj ganljivih pogledov na napore ob nastanku Škocjanskega zatoka – nekdanji minister za okolje in prostor, dr. Pavel Gantar, Mladen Berginc in dr. Marija Markeš, oba nekdanja uslužbenca direktorata za okolje in prostor, idr.

Za konec pa smo pripravili še nekaj kratkih društvenih novic.

Prijetno jesensko branje želim!

Petra Vrh Vrezec, urednica revije Svet ptic

    Kazalo

    • 4: Ptice v Škocjanskem zatoku
    • 6: Ptice Naravnega rezervata Škocjanski zatok – včeraj in danes
    • 11: O kačjih pastirjih Škocjanskega zatoka
    • 12: Morsko živalstvo Škocjanskih lagun – zgodba o uspehu
    • 14: Od mrtvega laboda do prenovljene zibelke življenja
    • 19: Kaj nam lahko DNK pove o hudourniku in njegovem bledem bratrancu?
    • 20: Hrošči Naravnega rezervata Škocjanski zatok
    • 22: Čapljica
    • 30: Mladen Berginc
    • 33: Življenski prostori in rastlinstvo NR Škocjanski zatok
    • 36: Na obisk v Škocjanski zatok
    • 38: Kamarški konji v Škocjanskem zatoku
    • 40: Naravni rezervat Škocjanski zatok kot učilnica v naravi
    • 42: Luka Koper v sožitju s Škocjanskim zatokom
    • 52: Novice DOPPS

    PDF revije Svet ptic, leto 2019, letnik 25, številka 03.
    Elektronske različice revije bo dostopna tudi v Arhivu revij Svet ptic.