Letni zbor članov

Vabimo vas na letni zbor članov DOPPS, ki bo v soboto, 24.9.2022, ob 11. uri v Naravnem rezervatu Škocjanski zatok, Sermin 50, Koper.

Organiziran bo brezplačen avtobusni prevoz. Na avtobus bo možno vstopiti v:

  • Murski Soboti (glavna avtobusna postaja) ob 7.00,
  • Mariboru (glavna avtobusna postaja zunaj, Mlinska ulica) ob 7:45,
  • Ljubljani (P+R Dolgi most) ob 9.00.

Za avtobusni prevoz je nujna potrditev rezervacij do 21. 9. 2022 na dopps@dopps.si ali 041 712 796.

Dnevni red

Delo DOPPS 2021 v sliki in besedi

11:00 – 11:10 Otvoritev & pozdrav, izvolitev zapisnikarja in overiteljev
11:10 – 12:00 Delo sekcij
12:00 – 12:30 Delo pisarne DOPPS

Tehnični, organizacijski in svečani del

12:30 – 12:45 Finančno poročilo 2021 & finančni načrt 2022
12:45 – 12:50 Poročilo Nadzornega odbora
12:50 – 13:15 Volitve temeljnih organov društva
13:15 – 14:30 Zaključek & pogostitev
14:30 – 17:00 Ogled naravnega rezervata
17:00 – Predviden odhod avtobusa

DOPPS ostaja upravljalec Naravnega rezervata Škocjanski zatok še nadaljnjih deset let

Minister za okolje in prostor Simon Zajc in predsednik Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije Rudolf Tekavčič sta 6. novembra 2019 podpisala aneks št. 2 h Koncesijski pogodbi za upravljanje Naravnega rezervata Škocjanski zatok. Podlaga za podpis je bil Sklep Vlade Republike Slovenije (z dne 18. 7. 2019), s katerim je ta odločila, da se Društvu za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije koncesija po dvajsetih letih uspešnega upravljanja Naravnega rezervata Škocjanski zatok podaljšala za nadaljnjih deset let.

Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (DOPPS) je leta 1999 postalo prvi koncesionar za upravljanje zavarovanega območja narave v Sloveniji, in sicer leto prej razglašenega Naravnega rezervata Škocjanski zatok. V teh dvajsetih letih smo dosledno in z vestnostjo dobrega gospodarja izpolnjevali vse pogodbene obveznosti. Med glavnimi rezultati našega upravljavskega dela v sodelovanju z MOP, ZRSVN, ARSO, Mestno občino Koper, drugimi upravljavci in deležniki velja izpostaviti predvsem obnovo in habitatno ureditev Škocjanskega zatoka, ki je skupaj z načrtovanjem in pripravami potekala v letih 2000–2008 ter zgraditev infrastrukture za obisk naravnega rezervata v letih 2014–2016. Z obnovo je bil dosežen varstveni cilj naravnega rezervata: vzpostavljeno je bilo ugodno stanje varovanih rastlinskih in živalskih vrst ter habitatnih tipov, ki ga DOPPS s strokovnim upravljanjem habitatnih tipov in habitatov vrst odtlej uspešno vzdržuje in nadgrajuje. Z zgraditvijo objektov je bila uresničena ureditev naravnega rezervata odprtega za javnost, delo z obiskovalci pa je uspešno steklo po odprtju objektov in naravnega rezervata marca 2016.

Podpis aneksa h koncesijski pogodbi. Foto: Alen Ploj

Minister Simon Zajc: »Zaradi dobrih rezultatov smo se na MOP odločili predlagati vladi, da se koncesijska pogodba z DOPPS podaljša. Mene veseli predvsem to, da je bil z obnovo dosežen cilj – to je ugodno stanje varovanih rastlinskih in živalskih vrst in habitatov. Naravni rezervat je namreč prav zaradi svoje pestrosti izjemno pomemben. Veseli me tudi, da je bila v zadnjih letih zgrajena infrastruktura, ki omogoča, da ljudje obiščejo ta rezervat na način, ki omogoča ohranjanje naravnih danosti.«

Na DOPPS smo bili v preteklih dveh desetletjih upravljanja uspešni tudi pri pridobivanju projektnih, sponzorskih in donatorskih sredstev ter ustvarjanju lastnih prihodkov rezervata, saj smo za urejanje in upravljanje območja dodatno pridobili približno 2 milijona evrov. Naša povezanost z lokalnim okoljem je zelo dobra, sodelovanje z Mestno občino Koper, Luko Koper d.d. ter drugimi deležniki, ki so tako iz javnega, kot tudi iz poslovnega in akademskega sektorja, pa v izrazito podporo ciljem naravnega rezervata.

Predsednik DOPPS, Rudolf Tekavčič, je ob tem poudaril: »Na društvu smo še posebej ponosni na uspešnost obnove in upravljanja Škocjanskega zatoka, kjer na 122 hektarjev velikem območju ohranjamo izjemno biotsko raznovrstnost. Od več kot 1400 evidentiranih živalskih in rastlinskih vrst je kar 254 vrst ptic, kar je več kot 65% vseh pri nas opaženih ptic. Tukaj je denimo v Sloveniji prvič začela gnezditi rjava čaplja. Tudi stanje habitatov je zelo ugodno, predvsem tistih, ki so na seznamu Natura 2000.«

Tematska številka revije o NR Škocjanski zatok

Člani DOPPS se upravičeno lahko pohvalimo s čudovitim Naravnim rezervatom Škocjanski zatok, ki smo mu tokrat namenili kar celotno številko jesenske revije Svet ptic. Vabim vas, da se poglobite v branje o napornih začetkih zavarovanja oaze na pragu Kopra, izveste kdo je bil pobudnik in zakaj, kako se je v obdobju spreminjanja in nastajanja čudovitega primorskega bisera spreminjala vrstna pestrost ptic, morsko živalstvo in ostala živa bitja – kačji pastirji, hrošči, rastlinstvo idr. Izveste lahko tudi, kje je DOPPS dobival finančno podporo, da je izpeljal renaturacijo, vzpostavil učno pot in zgradil nujno potrebne objekte – center, opazovalnice, hlev idr. Ob tem se je bilo treba spopasti tudi z vzdrževanjem posebnih življenjskih prostorov, pri čemer je nastal nov izziv – kako izbrati primerno pašno žival, ki bo preživela v močvirnih tleh. Zaposleni v zatoku pa so se soočili še z drugimi nalogami – kako pripraviti dobre učne programe za šole in vrtce, šolo jahanja, prodajo v baru in trgovini, biti samozadostni in še in še.

Ob vseh teh zanimivih prebiranjih zgodovinskih zapisov razvoja Naravnega rezervata Škocjanski zatok, pa vas lahko ganejo tudi besede vplivnih osebnosti, politikov in odločevalcev, ki so za revijo napisali nekaj ganljivih pogledov na napore ob nastanku Škocjanskega zatoka – nekdanji minister za okolje in prostor, dr. Pavel Gantar, Mladen Berginc in dr. Marija Markeš, oba nekdanja uslužbenca direktorata za okolje in prostor, idr.

Za konec pa smo pripravili še nekaj kratkih društvenih novic.

Prijetno jesensko branje želim!

Petra Vrh Vrezec, urednica revije Svet ptic

    Kazalo

    • 4: Ptice v Škocjanskem zatoku
    • 6: Ptice Naravnega rezervata Škocjanski zatok – včeraj in danes
    • 11: O kačjih pastirjih Škocjanskega zatoka
    • 12: Morsko živalstvo Škocjanskih lagun – zgodba o uspehu
    • 14: Od mrtvega laboda do prenovljene zibelke življenja
    • 19: Kaj nam lahko DNK pove o hudourniku in njegovem bledem bratrancu?
    • 20: Hrošči Naravnega rezervata Škocjanski zatok
    • 22: Čapljica
    • 30: Mladen Berginc
    • 33: Življenski prostori in rastlinstvo NR Škocjanski zatok
    • 36: Na obisk v Škocjanski zatok
    • 38: Kamarški konji v Škocjanskem zatoku
    • 40: Naravni rezervat Škocjanski zatok kot učilnica v naravi
    • 42: Luka Koper v sožitju s Škocjanskim zatokom
    • 52: Novice DOPPS

    PDF revije Svet ptic, leto 2019, letnik 25, številka 03.
    Elektronske različice revije bo dostopna tudi v Arhivu revij Svet ptic.

    Gugalnica – skupinski popis velike uharice

    Vabilo na Gugalnico – skupinski popis velike uharice

    ??????????V veselje nam je, da vas ponovno lahko povabimo na Gugalnico, družabni skupinski popis velike uharice. To je dogodek, kjer se že vrsto let prelivata znanje in pozitivna energija, ki jo uporabimo za učinkovitejše varstvo vrste. Na popisu združimo koristno s prijetnim, zato vsak od udeležencev doprinese, da lahko preiščemo večje območje in nam je druženje po popisu prijetnejše. Letos so se ravno zaradi vaše pomoči pri varstvu velike uharice zgodili veliki premiki o čemer vam bomo z veseljem poročali.

    Dogodka se lahko udeleži prav vsak, saj popis velike uharice ne zahteva veliko predznanja. Vse potrebno vas naučimo pred popisom, letos pa smo za tistega, ki bo želel pripravili tudi podrobnejša navodila izvedbe popisa. Tisti, ki dogodka ne poznate, si preberite i-Gugalnico.

    Gugalnica bo na Krasu letos potekala v petek, 4. marca 2016, popoldan. Zborno mesto bo ob 16.30 pri Škocjanskih jamah (rezervni »vremenski« datum pa je 11. marec ob istem času).

    Po popisu letos sledi poslastica, saj bomo večerno predavanje izvedli v novih prostorih Naravnega rezervata Škocjanski zatok in kakor se za na novo odprte prostore spodobi vas bomo prijazno pogostili. Omogočeno bo tudi, da boste v centru lahko prespali, zjutraj pa vas povabimo na prijazen voden sprehod po na novo odprtem rezervatu. Priložnost, ki se vam ne ponudi vsak dan v življenju, zato je ne zamudite. Za priokus je priloženih nekaj fotografij.

    2016_24_2_nrsz_kolaz

    Tomaž Mihelič, koordinator popisa je ob dogodku povedal »Vesel sem vseh premikov, ki so se zgodili v letošnjem letu. Od posveta o nevarnih daljnovodih, kjer smo si zadali korake, ki se bodo kot kaže realizirali že kmalu s sanacijo smrtonosnih drogov okrog prav vseh kraških gnezdišč, pa do prenosa znanja in vzpostavitve varuhov na Hrvaškem, kjer imajo še veliko večjo populacijo uharic. Tu je še zgodba o Pavletu, prvi slovenski uharici spremljani s telemetrijo…«

    Zaradi lažje koordinacije popisa vas naprošamo, da se na popis prijavite na e-mail: tomaz.mihelic@dopps.si, nato pa vam bomo poslali natančnejša navodila za popis.