Nova zloženka o Naravnem rezervatu Iški morost, demonstracijskem območju za naravovarstvene ukrepe na Ljubljanskem barju

Naravni rezervat Iški morost je 64 ha veliko območje na Ljubljanskem barju, ki obsega dobrih 40 ha vlažnih travnikov. Rezervat od vzpostavitve upravlja Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (DOPPS) z namenom ohranjanja populacij travniških in drugih vrst, testiranja, prikaza in promocije naravi prijaznega upravljanja ekstenzivnih vlažnih travnikov ter izobraževanja splošne in strokovne javnosti.

V naravnem rezervatu že več kot 10 let poteka ciljno izvajanje kmetijskih praks, ki so namenjene ohranjanju ekstenzivnih vlažnih travnikov, in druge prakse, ki prispevajo k ohranjanju biotske pestrosti v kmetijski krajini. Za obiskovalce je vzpostavljena krožna Koščeva učna pot z osrednjo opazovalnico, na kateri lahko spoznate naravno dediščino naravnega rezervata in ogroženim vrstam prijazno gospodarjenje s travišči, ki ga med drugim omogoča podpora s sredstvi iz Programa razvoja podeželja.

V novi zloženki so na voljo osnovne informacije o naravnem rezervatu in njegovi demonstracijski vlogi. Iški morost je odprt celo leto, vstop je prost. Za večje skupine obiskovalcev (nad 10 oseb) je priporočljiv voden ogled po obvezni predhodni najavi (vsaj 14 dni) in rezervaciji termina. Vodenje izvaja DOPPS za plačilo.
 
Zloženka Dobrodošli v Naravnem rezervatu Iški morost (pdf)

Izdajo zloženke je omogočilo Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano v okviru sredstev za izvajanje Programa razvoja podeželja RS za obdobje 2014–2020. Več o PRP na spletni strani www.program-podezelja.si

Programi razvoja podeželja – bodo resnično prispevali k varstvu evropske naravne dediščine?

V ponedeljek, 15. septembra, je v Bruslju potekala konferenca o prispevku novih Programov razvoja podeželja za obdobje 2014–2020 k doseganju ciljev varstva narave in okolja v Evropski uniji (EU). Na dogodku, ki so ga organizirale vodilne okoljske nevladne organizacije v Bruslju BirdLife Europe, CEEweb in EEB ter romunska Fundatia ADEPT, so se srečali predstavniki nevladnih in vladnih organizacij iz več kot 15 držav, med katerimi je bil tudi DOPPS.

Kulturna krajina

Kako dolgo se bo tradicionalna, ekstenzivna kulturna krajina še lahko upirala pritiskom škodljivih ukrepov kmetijske politike?
foto: Franc Bračko

Tekom letošnje jeseni je dogajanje na področju kmetijske in gozdarske politike v Evropi še posebno barvito. Programi razvoja podeželja, ki jih morajo države članice pripraviti po reformi Skupne kmetijske politike, so v zaključnih fazah priprave in sprejemanja. To so pomembni dokumenti, na podlagi katerih bodo v prihodnjih šestih letih kmetje in organizacije, ki delujejo na podeželju, lahko pridobile sredstva za ukrepe kot so blaženje vpliva kmetijstva na okolje, investicije v kmetijstvo in gozdarstvo, podpora razvoju podeželskega gospodarstva in izboljšanje socialne strukture.

Razvoj podeželja zadnje upanje za podporo upadajoči biotski pestrosti kmetijske kulturne krajine

Reforma Skupne kmetijske politike (SKP) v EU, ki je bila sprejeta lansko leto, kljub načelni odločitvi za njeno »ozelenitev«, ni izpolnila pričakovanj, da bo uspela zaustaviti trend vse hitrejšega izginjanja biotske pestrosti na evropskem podeželju. Zato je še toliko več pozornosti namenjene razvoju podeželja, ki je eden od ključnih stebrov SKP. Nujno je namreč, da so programi razvoja podeželja v državah članicah zasnovani tako učinkovito, da bodo javna sredstva resnično porabljena za ukrepe, ki bodo v naslednjih letih prinesli opazne rezultate.

Kljub temu vsebina predlaganih ukrepov v številnih državah ni obetavna. Tudi v Sloveniji je več resnih razlogov za zaskrbljenost, saj je v preteklem letu in pol priprav vse več dobrih naravovarstvenih ukrepov izginilo iz osnutka nacionalnega dokumenta. Žal je prostora za izboljšave zdaj ostalo zelo malo, saj je proces sprejemanja v zaključnih fazah, ko potekajo pogajanja med Evropsko komisijo in državami članicami.

Ariel Brunner, vodja enote za politiko EU pri BirdLife Europe, je v zaključnem govoru na konferenci poudaril, da se, medtem ko se je na političnem parketu izgubila še ena priložnost, biotski pestrosti v kulturni krajini izteka čas. Izgubili smo že več kot 50 odstotkov populacij nekdaj pogostih gnezdilk kmetijske kulturne krajine, na nekaterih območjih pa so populacije evropskih metuljev upadle za več kot 70 odstotkov. A še več – čas se izteka tudi za majhne, tradicionalne družinske kmetije, ki na evropskem podeželju hitro izumirajo. Skupaj z njimi pa tudi pomembno znanje o tradicionalni rabi in kmetovanju, ki je ustvarilo krajino, kot jo v Evropi poznamo danes, je še prepričan Brunner.

 
Več o reformi Skupne kmetijske politike (v angleščini).