Prostovoljci navadni čigri pripravili dom

Na otokih Ptujskega jezera gnezdi največja mešana kolonija rečnega in črnoglavega galeba ter navadne čigre v Sloveniji. Kolonija je danes povsem odvisna od naravovarstvenega upravljanja, zato na društvu vsako leto s pomočjo številnih prostovoljcev uredimo otoke, da ostanejo primerni za gnezdenje številnih ptic.

V letošnjem letu je na otokih Ptujskega jezera gnezdilo 965 parov rečnih in 27 parov črnoglavih galebov, ter 117 parov navadnih čiger. Otoke kot gnezdišče uporabijo tudi druge vrste, saj smo zabeležili gnezdenje race mlakarice, čopaste črnice, zelenonoge tukalice, čopastega ponirka, laboda grbca in malega deževnika.

Otoki potrebujejo stalno upravljanje in vzdeževanje, saj se zaradi vlage in muljaste podlage gosto zaraščajo. Pred izgradnjo Ptujskega jezera je za vzdrževanje prodišč skrbela reka sama, saj je z vsakoletnimi poplavami s prodišč odstranila vegetacijo in organski material, na prodišča pa nanesla nov prod. Danes se otoki na jezeru zaradi bolj ali manj konstantnega vodostaja in muljaste podlage intenzivno zaraščajo in bi bili brez vsakoletnega upravjlanja neprimerni za gnezdenje ogroženih vrst.

Letos smo s pomočjo 34 prostovoljcev otoke uredili 21. septembra 2019. Z otokov smo odstranili vso zarast in pregledali stanje otokov. Manjša popravila in ureditve bodo potrebne tudi spomladi, predno z gnezdenjem pričnejo galebi in se vrnejo čigre. Tekom akcije smo odstranili vegetacijo z vseh štirih otokov, na Novem otoku pa smo na novo položili borovo lubje in razširili že obstoječe polje, kjer smo splomladi uspešno zastrli zarast. Debela plast borovega lubja se je izkazala za uspešno pri zatiranju rasti vegetacije, zato bomo s prakso nadaljevali tudi v prihodnje. Podlago za polaganje borovega lubja smo v manjši delovni akciji pripavili že v petek, 20. septembra 2019.

Za pomoč pri naravovarstvenem upravljanju in se iskreno zahvaljujemo vsem prostovoljcem, ki so se udeležili letošnje delovne akcije. Brez dodatne pomoči bi bila naloga nemogoča, čigra pa na Ptujskem jezeru že zdavnaj ne bi več gnezdila.

Film o čigri

Dogajanje na delovni akciji je dokumentiral tudi Gregor Šubic, ki v sklopu projekta Interreg ČIGRA pripavlja kratek dokumentarni film o čigri ob reki Dravi in Savi v Sloveniji in na Hrvaškem. V soboto je nastal je kratek video posnetek, katerega vam predstavljamo spodaj.

Delovna akcija je bila organizirana v sklopu projekta Interreg ČIGRA.
   

Prostovoljci za breguljke pripravili gnezdilne stene

Breguljka, kot tudi vodomec sta vrsti, ki za gnezdenje potrebujeta navpične peščene stene, v katerih si izkopljeta gnezdilni rov. Zaradi okrnjenega delovanja rečnih procesov, sedaj izgubljata svoj prostor za gnezdenje. S prostovoljno delovno akcijo so prostovoljci DOPPS, ki delujejo v okviru Štajerske sekcije ob reki Dravi ta vikend uredili peščene stene, ki so sedaj pripravljene na prihod breguljk.

V soboto, 7. aprila 2018 se je v Dolanah zbralo 20 prostovoljcev, ki so ob reki Dravi v nekaj urah uredili približno 40 metrov peščenih sten. V teh stenah je v letu 2017 gnezdilo 96 parov breguljk in en par vodomca. Ker so z delom na tej lokaciji hitro končali, delovna vnema pa je bila visoka so sklenili, da se odpravijo še v Hajdoše. Na tej lokaciji so leta 2015 med deli na kanalu reke Drave strojno uredili daljši odsek peščene brežine. V letu 2016 je v njej gnezdilo več kot 500 parov breguljk, vendar stene zaradi velikosti, kot tudi oteženega dostopa niso urejali ročno. Stena se je zato sesedala, v njej pa je že v lanskem letu gnezdilo za polovico manj breguljk. V soboto so se opogumili in ročno uredili približno 20 metrov gnezdišča.

Vsem udeležencem prostovoljne delovne akcije se lepo zahvaljujemo za vložen čas in trud. Verjamemo, da se bodo breguljke tudi letos vrnile, mi pa vam obljubimo, da vas bomo o tem obvestili.

Otoki na Ptujskem jezeru pripravljeni na novo gnezditveno sezono

V nedeljo, 27. septembra 2015 smo na otokih Ptujskega jezera izvedli prostovoljno delovno akcijo, katere namen je bil otoke očistiti zarasti in jih tako pripraviti na novo gnezditveno sezono v prihodnjem letu. Otoki so pomembno in tudi zadnje redno gnezdišče celinske populacije navadne čigre v Sloveniji, kot tudi pomembno gnezdišče za rečnega galeba in številne vrste rac.

2015_10_13_akcija_ptuj_malca_evahorvat

Zaslužena malica po opravljenem delu.
foto: Eva Horvat

Akcije se je udeležilo 23 prostovoljcev, ki so v dobrih 5 urah dela otoke »slekli«. Na »Novem otoku« so s pomočjo strižne kosilnice pokosili in iz otoka odstranili vso visoko in gosto rastlinje, medtem pa so na preostalih treh otokih s puljenjem odstranili vso vegetacijo, ki je v celoti ali delno pričela zaraščati golo prodnato površino. Letos so tako v okviru akcije tudi prvič očistili dva nova, prodnata otoka, ki bila ustvarjena v letu 2014 in sta v letošnjem letu že gostila prve pernate gnezdilke. Skupaj so prostovoljci za gnezdenje pripravili 3.000m2 površin.

Otoki so sedaj pripravljeni za naše goste, navadne čigre, rečne galebe in ostale pernate prebivalce. Posebna zahvala gre vsem udeležencem akcije, prostovoljcem, brez katerih takšno upravljanje z otoki ne bi bilo mogoče.

Akcija je potekala v okviru projekta LIVEDRAVA, LIFE11 NAT/SI/882.

Postani varuh velike uharice

Akcijo varuhi velike uharice smo začeli v letu 2009. Nova spoznanja o smrtnosti velike uharice in opuščanju gnezdišč so narekovala nujnost ugotavljanja uspešnosti gnezditve in beleženja motenj na gnezdiščih. Namen je identificirati gnezdišča v težavah in tja usmeriti naša naravovarstvena prizadevanja. Vsako leto nam tako uspe rešiti kakšno od gnezdišč, ki bi ga brez vaše pomoči spregledali.

Z začetkom julija bomo vsem, ki ste izrazili interes po sodelovanju poslali navodila, za popis uspešnosti gnezditve in se uskladili glede lokacije gnezdišč. Kot najboljši čas za preverjanje prisotnosti mladičev v gnezdih se je izkazal ravno prvi del poletja, saj mladiči v tem času še ne zapuščajo gnezdišč. Kljub temu, da lahko že letajo okrog gnezd, ne sledijo staršem na lov, zato njihovo oglašanje pomeni zanesljivo potrditev gnezdenja v dotičnem gnezdišču. V poletnem času so mladiči bistveno bolj glasni kot junija, zato kontrolo lahko vršimo iz večje razdalje in smo ob popisu po izkušnjah iz preteklih let tudi veliko bolj učinkoviti.

Mladič velike uharice sredi poletja. Foto: Tomaž Mihelič

Mladič velike uharice sredi poletja. Foto: Tomaž Mihelič

Vsak prispeva majhen del, skupaj pa naredimo veliko

Tako kot popis teritorijev, je tudi popis prisotnosti mladičev v gnezdišču enostaven. Vsak od varuhov dobi natančna navodila, kako izvede samostojen popis in materiale, ki so popisu v pomoč (zvočni posnetki mladičev). Z vključevanjem velikega števila ljudi lahko naredimo veliko, kljub temu, da vsak prispeva majhen del. Zastavili smo si cilj, da bomo z varuhi pokrili vsa gnezdišča v Sloveniji, in teh smo v preteklih letih našli že blizu 150. Je pa s številčnostjo varuhov letos nastopila tudi težava, kako ne spregledati koga, ki je v množici tudi izrazil svojo željo. V tem primeru se prosim obrnite na kooridinatorja akcije Varuhov velike uharice na naslov: tomaz.mihelic@dopps.si oz. gsm 031 438 545

Postani varuh velike uharice – S tem enostavnim načinom lahko veliko pripomoreš k varstvu velike uharice!

Prvi skupinski popis ptic Pohorja je za nami

Od petka, 10. aprila 2015, pa do nedelje, 12. aprila 2015, smo se združili prostovoljci DOPPS in s skupnimi močmi popisali nekatera za ptice pomembna območja na Pohorju. Ob lepem vremenu se nas je zbralo kar nekaj in tako združilo prijetno s koristnim.

2015_14_4_pohorje_skupinski_tomazmihelic

Udeleženci prvega skupinskega popisa na Pohorju 2015.
foto: Tomaž Mihelič

Pohorski gozdovi so dom mnogih skrivnostnih in ogroženih vrst ptic

S popisi, kot je bil ta pretekli vikend, želimo na društvu zbrati podatke o številčnosti in pojavljanju nekaterih redkih in ogroženih vrst ptic, prebivalk starih in umirjenih gozdov. Vrste, katerim smo namenili posebno pozornost, so divji petelin, ruševec, gozdni jereb, koconogi čuk, mali skovik, triprsti detel in črna žolna. Vsem vrstam je skupno to, da živijo zelo skrivnostno življenje odmaknjeno od ljudi, kar pa ob vse večjem pritisku ljudi na območju Pohorja danes za nekatere vrste predstavlja velik problem.

V treh dneh popisa smo prostovoljci zabeležili več kot 20 malih skovikov in 20 triprstih detlov ter zabeležili prisotnost divjega petelina na treh in ruševca na enem rastišču. Slabo odzivni so bili koconogi čuki, saj na več kot 70 popisanih točkah nismo zabeležili niti enega.

Popisa se je skupaj udeležilo 24 popisovalcev. Zahvaljujemo se jim za pomoč, čudovito družbo ter neprespane noči, ki so jih preživeli skupaj s skrivnostnimi pticami in namenili varstvu narave. Le z dobrimi podatki, informacijami ter voljo lahko v prihodnje kakšno stvar premaknemo na bolje! Skupaj se že veselimo prihodnjega popisa!

Ponovitev popisa bo v mesecu maju.

V mesecu maju bomo popis, katerega smo izvedli pretekli vikend, ponovili. S tem lahko dobimo kvalitetnejše podatke in zmanjšamo možnost napak. Že sedaj vas vabimo, da se nam na Pohorju pridružite med 15. in 17. majem. Zaenkrat bo dovolj, da si na svojem koledarju te datume označite in dopišete “Naredil bom nekaj zase in naravo” ali kaj podobnega. Več informacij pa kmalu. Lepo vabljeni!

Naši dosežki v preteklem letu

Vsako leto se člani DOPPS zberejo na Letnem zboru članov, kjer se v nekaj urah povzame dogajanje preteklega leta. Letošnje srečanje je potekalo v petek, 3. aprila 2015, v prostorih Slovenske akademije znanosti in umetnosti (SAZU) v Ljubljani. Zbora se je udeležilo 44 članov.

Letošnje skupščine se je udeležilo 44 članov DOPPS, foto: Peter Legiša

Letošnje skupščine se je udeležilo 44 članov DOPPS.
foto: Peter Legiša

Uvodnemu pozdravu in nagovoru predsednika DOPPS Rudolfa Tekavčiča so sledili slikoviti povzetki društvenih aktivnosti ter dosežkov v preteklem letu.

Leto 2014 v znamenju številnih raziskav

Spremljanje stanja in varstvo ptic ter njihovih habitatov sodijo med osrednje društvene dejavnosti, o dogajanju v preteklem letu je poročal Varstveno ornitološki sektor DOPPS, ki je s pomočjo številnih prostovoljcev uspešno izvedel mnogo popisov in raziskav. V okviru projekta SIMARINE-NATURA smo zaključili telemetrijo sredozemskih vranjekov in pripravili strokovne podlage predloga morskih območij IBA za sredozemskega vranjeka v Sloveniji. Z GPS oddajnikom smo opremili črno štorkljo – Frančka, ki nam je že pomagal razkriti kar nekaj tančic iz skrivnostnega življenja teh ptic.

Naravni rezervati – z ljubeznijo do narave

Leto 2014 je bilo prelomno za Naravni rezervat Škocjanski zatok, saj se je v oktobru začela že težko pričakovana gradnja objektov. Pod okriljem projekta LIVEDRAVA nastaja Naravni rezervat Ormoške lagune, kjer smo v preteklem letu izvedli in zaključili z urejanjem habitata, dovodom vode v lagune in vzpostavitvijo osnovne infrastrukture za obiskovalce. Bilo je opravljeno veliko dela, vendar ga prav toliko še čaka in s prav takšno vnemo smo stopili tudi v leto 2015.

V prostovoljstvu je moč

V preteklem letu smo na društvu ustanovili novo, Dolenjsko sekcijo, ki kot ostale sekcije z različnimi aktivnostmi vestno in s srcem skrbi za ozaveščanje ter spodbujanje ljudi do ohranjanja narave. Za širšo javnost smo skupaj izvedli 24 predavanj in 42 izletov, ki se jih je udeležilo 1.089 ljubiteljev ptic in narave. Ker se na društvu zavedamo, da “na mladih svet stoji” smo organizirali tudi dva tabora za mlade ornitologe in ornitološki vikend Pomurske sekcije.

Podelili smo priznanja v treh kategorijah

Zlati legat je nagrada, ki jo DOPPS podeljuje slovenskim ornitologom za najboljše delo s področja ornitologije objavljeno doma ali na tujem. Na letošnjem zboru članov smo Zlatega legata za delo objavljeno v letu 2013 podelili Davorinu Tometu, Alu Vrezcu in Dejanu Bordjanu, avtorjem knjige Ptice Ljubljane in okolice.

Prevzem nagrade Aviana 2014. foto: Peter Legiša

Nagrado Aviana 2014 je prejela Vaška skupnost Loka, ki je ustanovila društvo Gugo, kakor oni imenujejo veliko uharico, ki je namenjeno ohranjanju tradicionalnih izročil vasi in si gugota izbrali za simbol društva in vasi.
foto: Peter Legiša

Priznanje Aviana za zgledno naravovarstveno dejanje, izvedeno samoiniciativno in nesebično, je letos prejela Vaška skupnost Loka. Vaščani Loke so se samoiniciativno zavzeli za ohranitev gnezdišča velike uharice nad vasjo in jo prepoznali kot vrednoto in razpoznavni znak vasi. Njihova opredelitev in zavzemanje pa za razliko od mnogih ni ostala le načelna in teoretična ampak se je kmalu pokazala s konkretnimi dejanji. Dosegli so, da se je nelegalno plezališče, ki bi lahko ogrozilo veliko uharico, zaprlo in da bodo klini odstranjeni. Prav tako so ustanovili društvo Gugo, kakor oni imenujejo veliko uharico, ki je namenjeno ohranjanju tradicionalnih izročil vasi in si gugota izbrali za simbol društva in vasi.

V tretji kategoriji “Ornitolog leta 2014” smo podelili dve priznanji, in sicer Mateju Gamserju za največje število opaženih in v spletno bazo NOAGS vnešenih vrst (kar 271), in Dejanu Bordjanu za največje število vnešenih opazovanj (preko 5.000).

Predstavili smo nov videospot o reki Dravi

Ob zaključku tokratnega letnega zbora članov smo zbranim predstavili videospot z naslovom Drava – darilo narave za vse generacije, ki je izšel v okviru projekta LIVEDRAVA, Obnova rečnega ekosistema nižinskega dela Drave v Sloveniji (LIFE11 NAT/SI/882). Videospot predstavlja življenje ob reki in dolgoletni trud članov in prostovoljcev društva za njegovo ohranitev, hkrati pa napoveduje izid kratkega dokumentarnega filma, ki bo izšel v septembru 2015.

Povzetke nekaterih dosežkov preteklega leta lahko preberete v publikaciji Letimo skupaj! – Naši dosežki v letu 2014, ki je izšla v začetku marca 2015.

PDF publikacije Letimo skupaj 2014

Sobota v znamenju naravovarstvenih akcij

V soboto, 28. marca 2015, je Severnoprimorska sekcija DOPPS organizirala delovno akcijo postavljanja prež za črnočelega srakoperja na Ajdovskem polju, Štajerska sekcija pa je medtem uredila peščene stene za breguljko in vodomca ob reki Dravi.

Da bodo ptice imele kje »sedeti«…

Prostovoljci so postavili štiri metre visoke akacijeve preže. foto: DOPPS

Prostovoljci so postavili štiri metre visoke akacijeve preže.
foto: DOPPS

Sobotne delovne akcije na Ajdovskem polju, ki jo je organizirala Severnoprimorska sekcija, se je udeležilo devet prostovoljcev. S skupnimi močmi in delovno vnemo so postavili 38 štirimetrskih akacijevih hlodov ter tako v močno degradirano kmetijsko krajino vrnili nekaj struktur in s tem življenja. Ta sedaj izgleda veliko prijaznejše, novih struktur pa se bodo zagotovo razveselili tudi črnočeli srakoperji in druge živali. Že med postavljanjem prež so jih odkrile šmarnice, ki so na njih zadovoljno posedale.

Peter Krečič, soorganizator akcije: “Izjemno sem vesel, da smo akcijo uspešno zaključili. Je pa to zgolj ena faza v sklopu širšega projekta izvajanja varstvenih ukrepov za ohranitev črnočelega srakoperja v Vipavski dolini, ki je trenutno najpomembnejše območje za to vrsto v Sloveniji. Veselim se že povratka teh ptic s selitve, hkrati pa vse zainteresirane vabim k sodelovanju.

2015_3_31_bregulja_zumrova_gregor_subic

Prostovoljci so ob reki Dravi uredili približno 110 metrov peščenih sten.
foto: Gregor Šubic

… in gnezditi!

Medtem ko so kolegi na Ajdovskem polju v zemljo zasajali preže, so prostovoljci Štajerske sekcije na drugem koncu Slovenije ob brežine reke Drave zasajali motike, krampe in drugo orodje. S skupnimi močmi so ponovno uredili približno 110 metrov peščenih rečnih brežin, ki bodo breguljkam in vodomcem omogočili gnezditev. V akciji je sodelovalo 14 prostovoljcev, ki so delo ob sončnem sobotnem dnevu končali v nekaj urah.

Urejanje rečnih brežin za breguljko in vodomca je ena najstarejših prostovoljnih akcij Društva za opazovanje in preučevanje ptic Slovenije. Brez pomoči številnih generacij prostovoljcev bi breguljka z reke Drave izginila že dolgo tega, saj se peščene stene zaradi spremenjene rečne dinamike ne tvorijo več,” je povedal Tilen Basle, organizator akcije.

Akcija ob reki Dravi je potekala v sklopu projekta LIVEDRAVA: Obnova rečnega ekosistema nižinskega dela Drave v Sloveniji (LIFE11 NAT/SI/882).

Zagugali smo se

V petek, 13. marca 2015, in soboto, 14. marca 2015, se je 207 prostovoljcev udeležilo Gugalnice – skupinskega popisa velike uharice. Letošnjo Gugalnico bomo zaključili na Štajerskem in sicer v petek, 20. marca 2015.

Velika uharica (Bubo bubo) je največja vrsta sove v Evropi. Samice, ki so nekoliko večje od samcev, lahko čez krila merijo tudi več kot 1,5 metra. Svoje gnezdišče si velika uharica običajno izbere v skalni steni, ki je eden od ključnih elementov njenega običajno več kot 10 km2 velikega ozemlja. V Sloveniji smo do sedaj našli nekaj več kot 100 gnezd te karizmatične sove, vsakoletnih popisov velike uharice na Krasu in drugod po Sloveniji pa se udeležuje preko 200 prostovoljcev.

Gugalnice na Krasu se je udeležilo kar 174 prostovoljcev, foto: Bia Rakar

Gugalnice na Krasu se je udeležilo kar 174 prostovoljcev, foto: Bia Rakar

Gugalnica na Krasu

V petek, 13. marca 2015, smo organizirali Gugalnico na Krasu. Udeležba je bila rekordna, saj je na popisu sodelovalo kar 172 prostovoljcev, med katerimi tudi veliko novih, nadobudnih popisovalcev. Skupaj smo popisali 41 lokacij, na katerih smo potrdili prisotnost 8 samcev velike uharice. Poleg velike uharice so udeleženci na terenu slišali tudi lesno sovo, sokola selca, sloko, žerjave. ….

Letos smo se prvič »zagugali« tudi na Dolenjsekm

Tomaž Mihelič nam je prestavil nova odkritja s terena, foto: Bia Rakar

Tomaž Mihelič nam je prestavil nova odkritja s terena, foto: Bia Rakar

Popis velike uharice smo nadaljevali z Gugalnico na Dolenjskem, slednja je potekala v soboto, 13. marca 2015. 35 prostovoljcev je popisalo 11 lokacij/točk.

Popisu je sledilo predavanje varstvenega ornitologa Tomaža Miheliča, ki se z veliko uharico ukvarja že 25 let. Na predavanju nam je predstavil nova odkritja nova odkritja s terena, ki jih je vsako leto veliko, saj je vrsta že več let pod drobnogledom. Še vedno se kaže, da ima vrsta največ težav z vznemirjanjem na gnezdiščih in s smrtnostjo na električnih daljnovodih, razveseljivo pa je, da so se nekateri osebki prilagodili na alternativne lokacije gnezdišč, ki vrsti ponujajo dodatne možnosti za gnezdenje.…

Popisu sledi druženje, o katerem varstveni ornitolog Tomaž Mihelič, organizator Gugalnice, pravi: »Kljub temu, da je včasih veljal Kras za najboljše območje velike uharice v Državi smo vsako leto deležni novih odkritij na Štajerskem. Štajerska je bila vsaj kar se velike uharice tiče v preteklosti prezrta in tudi letos se nadejamo razveseljivih odkritij.«

Letošnjo Gugalnico bomo zaključili na Štajerskem in sicer v petek, 20. marca 2015, popoldan. Zborno mesto bo ob 16:30 na parkirišču Celjskega sejma v Celju. Zaradi lažje organizacije vas prosimo, da se na popis prijavite. Prijave zbira Tilen Basle na naslov tilen.basle@dopps.si ali telefon 051 636 224. Vsi prijavljeni prejmejo natančna navodila v sredini tedna. Lepo vabljeni!

Več fotografij s popisa si lahko ogledate na naši FB strani: www.facebook.com/pticeDOPPS

Januarsko štetje vodnih ptic (IWC) 2015

Januarsko štetje vodnih ptic (IWC) je najobsežnejši sistematični in organizirani popis ptic v Sloveniji. Od leta 1997 naprej v okviru štetja ob pomoči 300 popisovalcev uspešno preštejemo vodne ptice na vseh večjih rekah, celotni slovenski obali in večini pomembnejših stoječih vodnih teles v državi. Osnovni cilj štetja vodnih ptic je spremljanje zimskih populacij vodnih ptic in zbiranje informacij, ki prispevajo k varovanju njihovih populacij in mokrišč.

2015_01_07_IWC_foto_Borut_Mozetic (2)

foto: Borut Mozetič

Štetje v tako velikem obsegu ne bi bilo mogoče brez vloženega truda množice predanih popisovalcev. Prispevek vsakega je zelo dragocen, saj prav vsak s sodelovanjem pri štetju prispeva kamenček v mozaik čez tisoč kilometrov dolge mreže rečnih odsekov in drugih voda, ki jih pregledamo vsako leto. Pri obdelavi podatkov upoštevamo vsak pravočasno prispeli obrazec! Kot izziv novim popisovalcem naj povemo, da nam kljub vsakoletnemu velikemu trudu še ni uspelo v celoti pokriti posameznih odsekov Savinje, Kolpe, Sotle in še kakšne srednje velike oziroma manjše reke. Vodne ptice se pojavljajo tudi tam!

Štetje vodnih ptic bo letos potekalo v soboto 17. in nedeljo 18. januarja.

Vodne ptice bomo tako kot vsako leto šteli na osmih števnih območjih, na vseh najpomembnejših vodnih površinah po Sloveniji. Vsako števno območje ali njegov del ima svojega lokalnega koordinatorja, ki vas bo razporedil na odsek, kjer boste šteli, vam priskrbel karte z vrisanimi odseki štetja in obrazce ter skrbel za skladno opravljanje popisa.

Se nam želite pridružiti?

Če želite sodelovati tudi vi, se najkasneje do 12. januarja 2015 javite koordinatorju akcije na luka.bozic@dopps.si ali lokalnim koordinatorjem (kontakti so objavljeni v pdf-u z napotki).

Veselimo se ponovnega sodelovanja s popisovalci in sodelovanja z novimi popisovalci, obenem pa se vsem že vnaprej zahvaljujemo za opravljeno delo!

2015_01_07_logo_NoAGSeVnos – prosimo vas, da ga uporabite!

Lansko leto smo e-vnos napravili poskusno, in se je odlično obnesel. Je enostaven, obenem pa zmanjšuje možnost napak in hitro omogoči dostopnost podatkov celotni druščini popisovalcev.

eVnos je dostopen na strani: http://atlas.ptice.si

Navodila za vnos najdete v razdelku na vrhu strani »O atlasu«, kjer kliknete na povezavo
»IWC – navodila za vnos podatkov«
Navodila za registracijo najdete v razdelku »Prijava«

Za vnos priporočamo uporabo brskalnika Google Chrome ali Mozilla Firefox, odsvetujemo pa Internet Explorer, ker deluje počasneje.
V primeru nejasnosti ste dobrodošli na naslovu: tomaz.mihelic@dopps.si

Napotki za zimsko štetje vodnih ptic s kontakti lokalnih koordinatorjev pdf
Popisni obrazec za januarsko štetje vodnih ptic 2015 pdf

Sporočilo za javnost  pdf