1. Svetovni dan škurhov bomo obeležili s popisom velikega škurha na Ljubljanskem barju

Veliki škurh (Numenius arquata) je ena od osmih vrst škurhov – pobrežnikov, prepoznavnih po dolgih, navzdol zakrivljenih kljunih. Škurhi z zabadanjem kljunov v mehka namočena tla segajo po nevretenčarjih, ki jih drugi pripadniki pobrežnikov s krajšimi kljuni ne dosežejo, in tako uspešno tekmujejo za hrano tudi na množično obiskanih prehranjevališčih, kjer se tare lačnih ptičjih želodcev.

Škurhi so bili nedavno prepoznani kot ena najbolj ogroženih skupin ptic na našem planetu. Do tega nesrečnega statusa jih je pripeljalo izginjanje njihovega življenjskega okolja, predvsem obalnih mokrišč na njihovih selitvenih poteh in prezimovališčih, nekatere vrste, kot je tenkokljuni škurh (N. tenuirostris), ki ga danes ni več med nami, pa je ogrozil tudi lov.

21. april je bil izbran za Svetovni dan škurhov zaradi tradicionalne valižanske legende, ki govori o prvem varuhu škurhov, sv. Beunu. Svetnik je bil valižanski opat iz 6. stoletja, ki mu je nekega dne med plovbo na morju iz rok padel molitvenik, a ga je prestregel mimo leteči škurh in ga prenesel na kopno, da se posuši. Hvaležni opat je zato zaukazal, da mora vrsta poslej uživati strogo varstvo in da naj bo njeno gnezdo težko odkrivno (kar v resnici drži).

Foto: Peter Trontelj

Veliki škurh je naša edina gnezdeča vrsta škurhov, ki v Sloveniji, natančneje na Ljubljanskem barju in Cerkniškem jezeru, dosega južne obronke svojega gnezditvenega območja. Žal se je v preteklih desetletjih podoba Ljubljanskega barja zaradi sprememb v kmetijstvu tako preobrazila, da velikemu škurhu pri nas grozi izumrtje. Njegov značilni habitat, vlažne travnike z nizko vegetacijo, so sprva zamenjala izsušena zemljišča z bujnim in visokim travinjem, v zadnjem času pa se na območju njegove gnezditve množijo koruzne njive.

Velike škurhe na Ljubljanskem barju spremljamo že vrsto let in jim v dogovoru s srečnimi lastniki zemljišč, ki še premorejo gnezdeče pare, skušamo pomagati z neposredno zaščito njihovih gnezd. Prijazno vas vabimo, da se udeležite tudi letošnjega popisa, ki bo potekal v četrtek, 19. aprila, v popoldanskem času. Prijava in dodatne informacije: ursa.koce@dopps.si ali 031 263 849 (Urša).

Vabljeni k všečkanju Facebook strani Svetovnega dneva škurhov

Velikih škurhov letos manj kot v preteklih letih

Veliki škruh

V Sloveniji kritično ogroženi veliki škurh na Ljubljanskem barju gnezdi na pozno košenih travnikih.
foto: Peter Trontelj

V sredo, 15. 4., smo na društvu organizirali prvi letošnji popis velikih škurhov na Ljubljanskem barju. Popisa se je udeležilo 33 prostovoljcev, ki so na 27 točkah zabeležili šest parov in tri posamične osebke teh redkih ptic. Rezultat je slabši kot pretekla leta in celo še slabši kot lani, ko smo našteli šest do osem parov, nato pa kasneje ob cesti Ig-Škofljica potrdili še en par.

Veliki škurh je kritično ogrožena vrsta, ki pri nas gnezdi le na Ljubljanskem barju in Cerkniškem jezeru. Njegova populacija je bila v letu 2011 ocenjena na manj kot 15 parov, od katerih največ parov gnezdi prav na Ljubljanskem barju, ki ga prav zato varujemo tudi kot območje Natura 2000.

Določanje števila gnezdečih parov je lahko pravi izziv

Z namenom spremljanja številčnosti škurhov prostovoljci na društvu vsako leto popišemo gnezdečo populacijo. Ker te ptice gnezdijo na tleh na pozno košenih travnikih, je število gnezd in območja (teritorije) gnezdečih parov težko določiti. Ptice se namreč skrivajo v travi, samec in samica pa se lahko premikata po širšem območju ter tako pred plenilci prikrivata natačno lokacijo gnezda.

Popis zato izvedemo v dveh ponovitvah – enkrat v sredini aprila in drugič v sredini maja. V času prvega popisa namreč poteka intenzivno svatovanje, v sredini maja pa se mladiči ravno izvalijo iz jajc. Vsak popisovalec na v naprej izbrani točki s teleskopom in daljnogledom dobri dve uri pregleduje okoliške travnike ter beleži vedenje, smer leta in uro opazovanja vseh velikih škurhov, ki jih opazi. Ker popisujemo vsi hkrati, lahko z interpretacijo opazovanj na posameznih točkah, razprostrih po širšem območju, dokaj natančno določimo, koliko parov v resnici gnezdi.

Kako lahko pomagamo pri ohranjanju velikega škurha?

Zaradi tako majhnega gnezdečih števila parov so veliki škurhi na Ljubljanskem barju zelo ranljivi. Najbolj pomembno je, da na travnikih, kjer te ptice še gnezdijo, zagotovimo poznejšo košnjo, ki naj prvič poteka vsaj po 30. juniju. Tako omogočimo, da lahko mladiči varno odrastejo in poletijo.

Sprehajalci, pozor!

Zelo pomembno pa je tudi, da se v času gnezditve izogibamo hoji čez travnike. Zaradi tega namreč močno vznemirjamo oba starša, ki nenehno zapuščata gnezdo, nezaščitena jajca pa so tako bolj izpostavljena ohlajanju in plenilcem.

Sprehajalce na Ljubljanskem barju zato prosimo, da v času med aprilom in junijem ne hodite po travnikih. Prav tako tudi ne spuščajte svojih psov z vrvice. Najbolj pomembno je to na travnikih vzhodno in zahodno od Ižanske ceste, v naravnem rezervatu Iški morost ter južno in vzhodno od vasi Bevke, saj na teh območjih gnezdijo veliki škurhi.

Popis velikega škurha na Ljubljanskem barju

V četrtek, 10.4.2014, smo člani ljubljanske sekcije, okrepljeni z močmi ostalih sekcij DOPPS in študentov Biotehniške fakultete, ponovno šteli velike škurhe na Ljubljanskem barju. Zbralo se nas je 49, popisali pa smo 30 točk.

Žal je bil izkupiček slabši kot prejšnja leta, saj smo zabeležili zgolj 6-8 teritorijev. Nekateri že oblikovani pari so imeli ob sebi tudi tretji, verjetno nesparjeni osebek, ki so ga vsaj nekateri skušali napoditi. Ob Ižanski cesti so bili 2-4 pari, na Naravnem rezervatu Iški morost in severno od njega dva para, južno od Notranjih Goric in Bevk pa po en par. Točno število parov ob Ižanski cesti je bilo zaradi številnih daljših spreletov in spreletavanja posamičnih osebkov nemogoče določiti. Treba je tudi poudariti, da nam uporabljena metoda ne omogoča določiti števila dejansko gnezdečih parov.

V prihodnje se bo treba velikemu škurhu podrobneje posvetiti, saj obstaja nevarnost, da le majhen del preštetih parov na tem območju tudi uspešno gnezdi.

Iskrena hvala vsem popisovalcem za pomoč, druge pa vabimo, da se nam pridružijo 15.5.2014, ko bomo izvedli ponovitev popisa!