Opis območja
Ptujsko jezero je s 346 hektarji površine največje slovensko stalno jezero. Nastalo je leta 1978 z zajezitvijo reke Drave pod Ptujem in služi kot akumulacija za hidroelektrarno Formin. Pred zajezitvijo je na tem mestu gnezdila zadnja kolonija navadnih čiger na naravnem gnezdišču v Sloveniji, danes pa čigre gnezdijo na štirih umetno izdelanih otokih na jezeru. Okoli celotnega jezera je zgrajen 12,5 kilometra dolg nasip.

Dostop
Izstopimo na železniški postaji Ptuj. Do Ptujskega jezera se odpravimo v smeri proti Dravi (z vlakom smo se čeznjo peljali po železniškemu mostu), mimo drevoreda in čez manjši park. Ko pridemo do brega Drave, gremo v smeri proti zahodu mimo okroglega stolpa do t. i. peš mostu. Prečkamo ga in na drugem koncu začnemo pot okoli jezera po nasipu. Spomladi in poleti je v jutranjem času zaradi svetlobe med pregledovanjem jezera pot bolje začeti na levi strani.

Opis poti
Pot po nasipu in preko jezu v Markovcih nas vodi okoli celotnega jezera. Celotna pot je precej dolga in zahteva več ur hoje. Obisk jezera lahko traja cel dan.

Ptice
Ptujsko jezero ima izjemen pomen za prezimujoče ptice in je pomembno počivališče ptic selivk. Na jezeru lahko opazujemo skoraj vse vrste rac – od sivk, čopastih črnic, kreheljcev, mlakaric, žvižgavk, konopnic, zvoncev, dolgorepih pa do redkejših rjavk in zimskih rac. Občasno se pojavljajo beloliske, pa tudi črne race. Ptujsko jezero je najpomembnejše prezimovališče malega žagarja pri nas, ob njem pa se pogosto pojavlja tudi veliki, redkeje pa srednji žagar. Tudi pestrost galebov je zlasti v času selitve velika. Na Ptujskem jezeru lahko opazujemo tudi pogoste male ponirke, čopaste in črnovrate ponirke, ter redkeje rjavovratega ponirka. Pozimi moramo biti pozorni, saj se pojavljajo ponirkom podobni polarni in rdečegrli slapniki. Na različnih strukturah v jezeru posedajo jate kormoranov, med katerimi redno najdemo tudi redkejšega pritlikavega kormorana. Okoli jezera je veliko njiv, na katerih je moč opazovati najrazličnejše ptice, ki so vezane na ta življenjski prostor. Na otokih poleg že v uvodu omenjene navadne čigre gnezdita še velika kolonija rečnih galebov in posamezni pari črnoglavega galeba.

Druge rastline in živali
Na južnem delu nasipa se nahajajo suhi travniki, kjer spomladi uspeva več vrst orhidej. Najštevilčnejši sta trizoba kukavica in piramidasti pilovec.

Zanimive povezave
Projekt LIVEDRAVA