Hodoško jezero z okolico

PREDSTAVITEV OBMOČJA

V dolini Dolenskega potoka in okolici se lahko seznanite s tipično kulturno krajino Goričkega. Hodoško, imenovano tudi Dolensko jezero, je nastalo z zajezitvijo Dolenskega potoka. Veliko je nekaj več kot pet hektarjev in globoko do tri metre. Na severni, plitvejši strani se jezero zarašča z vodnim rastlinjem in tako ustvarja primerne pogoje za nekatere ogrožene vrste. Na vzhodni strani ga obdajajo toploljubni borovi, na zahodni pa nekoliko bolj vlažni bukovi gozdovi. Proti severu se začne teren dvigovati v gričevnat svet z ekstenzivno rabljenimi travniki in visokodebelnimi sadovnjaki, ki rastejo v vaseh Dolenci in Budinci. Območje je del Krajinskega parka Goričko in hkrati tudi trideželnega parka Goričko-Raab-Őrség.

Več o Krajinskem parku Goričko: www.park-goricko.org

TRAJNOSTNI PRIHODI

Od železniške postaje Hodoš lahko prekolesarite nekaj kilometrov dolgo pot do jezera, ki si ga z okolico lahko ogledate peš po urejeni učni poti. Pot s kolesom lahko nadaljujete do sosednjih vasi ter na enak način raziščete ves krajinski park.
 
 
Jezero je primerno za obiskovanje peš, saj je okoli jezera urejena učna pot s pojasnjevalnimi tablami in opazovalnico. Tudi do prej navedenih vasi še lahko pridete peš, za daljše izlete po Goričkem pa priporočamo kolo.
 
 
Z vlakom je Hodoš povezan z vso Slovenijo, z železniške postaje pa lahko Hodoško jezero z okolico obiščete s kolesom ali peš.
 
 
 
Avtobusne povezave do Hodoša so iz Murske Sobote, s postaje lahko pot do Hodoškega jezera nadaljujete peš.
 
 
 
Najbližji polnilni postaji: Kuzma 26c, Kuzma in Lendavska cesta 31a, Murska Sobota (obe s po 2 vtičnicama)
 
 
 

OPIS POTI

Hodoško jezero leži severozahodno od vasi Hodoš na levi strani ceste. Dostop iz središča vasi je označen. Okoli jezera je urejena učna pot s pojasnjevalnimi tablami in opazovalnico. Po ogledu jezera lahko nadaljujete pot po cesti naprej in po dobrih treh kilometrih prispete do vasi Dolenci, kjer vas čakajo prvi klanci naprej do Budincev. Obe vasi mejita na Madžarsko. Za izlet boste v primeru raziskovanja okolice potrebovali ves dan. Priporočamo tudi ogled ostalih znamenitosti parka, na primer tipične gričevnate krajine s suhimi travniki in vlažnimi dolinami, gradu Grad in doživljajskega parka Vulkanije, za kar je potreben dvo- ali tridneven obisk Goričkega.

ŽIVALSKE IN RASTLINSKE VRSTE

Od redkih vrst na jezeru gnezdijo čapljica, mokož in rakar. Kot prehranjevališče pa je pomembno za črno štorkljo, veliko belo in sivo čapljo. V dolini potoka so izjemne gostote rjavega srakoperja in rumenega strnada, iz gozda pa lahko slišite črno žolno, pivko pa tudi duplarja.

V Dolencih in Budincih boste lahko slišali divjo grlico, zeleno žolno, vijeglavko, smrdokavro, hribskega škrjanca, medtem ko ponoči od povsod odmevajo klici velikega skovika. Zelo pogosta je tudi lesna sova. Iz nekaterih gozdičkov lahko z nekaj sreče slišite kavke, ki so naselile dupla črne žolne. V vasi Hodoš gnezdijo kmečke in mestne lastovke.

Hodoško jezero je osrednji habitat vidre na Goričkem. Na obronkih gozda ob dolini raste dišeči volčin, katerega posebnost je, da uspeva na silikatni podlagi. Rastline imajo (pol)grmičasto razrast, zato ga nekateri botaniki uvrščajo v podvrsto grmičasti dišeči volčin. Na nekaterih južnih pobočjih gričev še najdemo ekstenzivna suha travišča.

PRIPOROČENA OPREMA

Daljnogled in teleskop.