Hraške mlake

PREDSTAVITEV OBMOČJA

Hraški mlaki sta plitvi poplavljeni kotanji na travnikih, ki ju je bližnja živinorejska farma uporabljala kot gnojni jami. Zaradi izdatne obogatitve z organskimi snovmi se je v njiju razbohotilo vodno rastlinje, ki predstavlja pomemben del življenjskega prostora številnih vrst ptic, dvoživk, žuželk, sesalcev in drugih živalskih vrst, med njimi tudi več ogroženih. Prvič so bile Hraške mlake, takrat tri, v karto vrisane leta 1978. Ornitološki pomen območja so ornitologi začeli raziskovati leta 1991, že naslednje leto pa so tam zabeležili prvo gnezditev čopaste črnice v zahodni Sloveniji. Tam je bila zabeležena tudi prva gnezditev črnovratega ponirka pri nas.

TRAJNOSTNI PRIHODI

Kolesarski izlet lahko pričnete v katerem od okoliških krajev, kot so Medvode, Vodice ali Kranj, in se po manj prometnih cestah pripeljete do vasi Hraše in mlak.
 
 
 
Do mlak lahko iz središča Hraš pripešačite po ulici, ki vodi mimo Jahalnega centra Janhar ali iz sosedje vasi Zapoge po makadamski poti, ki vodi čez polja.
 
 
 
Najbližja postaja je v Medvodah, od tam pa lahko v Hraše pridete z avtobusom.
 
 
 
 
Priporočamo prevoz do Hraš, od koder se lahko do mlak sprehodite peš. Avtobusne povezave so tako iz Ljubljane, kot tudi iz Medvod in Vodic (linija št. 30). Izstopite pri jahalnem centru Janhar. V kolikor vam ure odhodov za Hraše ne ustrezajo, se lahko peljete tudi v sosednjo vas Zapoge (vzhodno od Hraš).
 
 
 
Najbližja polnilna postaja: Cesta Komandanta Staneta 12, Medvode (3 vtičnice)
 
 
 

OPIS POTI

V središču vasi Hraše poiščite Jahalni center kmetije Janhar. Od tu do Hraških mlak vas loči le nekaj sto metrov asfaltirane ulice, ki pelje proti severu in se konča pri kmetijskem kombinatu. Do mlak se lahko podate tudi iz sosednje vasi Zapoge (vzhodno od Hraš), in sicer po dober kilometer dolgi makadamski cesti čez polja. Pri orientaciji vam bo v pomoč cerkev sv. Jakoba, ki stoji na polju na desni strani, približno na polovici te poti. Med dvema mlakama vodi kolovoz, ki je po močnem deževju lahko precej blaten, zato priporočamo primerno obutev. Sicer pa je večina obrežja prehodna kljub brezpotju. Najprimernejše mesto za opazovanje je kjerkoli na južnem obrežju večje južne mlake, ki je bližje naselju. Za izlet boste potrebovali tri do štiri ure.

ŽIVALSKE IN RASTLINSKE VRSTE

Mlaki sta najbolj zanimivi za opazovanje vodnih ptic in ptic pevk, ki gnezdijo v trstičju in rogozu. V času gnezditve boste na mlakah lahko opazovali malega in čopastega ponirka, laboda grbca, mlakarice, liske in čopasto črnico. Z nekaj sreče boste uzrli tudi zelenonogo tukalico ali mokoža. Nad gladino vode se spreletavajo jate kmečkih in mestnih lastovk, ki pa se jim občasno pridruži tudi kakšna breguljka. V času selitve lahko na mlakah opazujete več vrst rac, kot so reglja, kreheljc, žvižgavka in dolgorepa raca ter kostanjevka. V trsju lahko naletite na grahasto in malo tukalico, medtem ko se na obrežju zadržujejo jate pobrežnikov, večinoma močvirskih martincev, med katere se občasno pomešajo tudi redkejše vrste.

Druge opaznejše živali so dvoživke in kačji pastirji. V času svatbe zelenih žab nas v pozno popoldanskem času očara njihovo oglašanje. V obrežnem rastlinju se skrivajo rege, spomladi pa tu mrestijo sekulje in krastače. Na podrtem deblu vrbe se rade sončijo belouške. Dobršen del obalnega pasu južne mlake je zaraščen z rogozom, južni del ob vasi pa je odprt, saj so pred leti posekali obrežno vrbovje. Severno mlako pretežno porašča trs, pridružuje se mu rogoz. Vodna gladina je skoraj vedno pokrita z vodno lečo.

PRIPOROČENA OPREMA

daljnogled