Ležeški gabrk in okolica Škocjanskih jam

PREDSTAVITEV OBMOČJA

Ležeški gabrk je manjše, približno 60 hektarjev veliko kraško polje med hribom Vremščica, ki se dviguje nekaj kilometrov vzhodno od Divače, in območjem Škocjanskih jam na jugu. Številne vrtače, kali, suhe kraške ledine z obilico grušča, trnasto grmovje in nekaj nasajenih sestojev črnega bora so tipične značilnosti, ki temeljito orišejo poglavitne lastnosti tega kraja. V bližini se nahajajo že omenjene Škocjanske jame, eno izmed naših največjih naravnih bogastev. V Škocjanskih jamah reka Reka ponikne na dnu veličastne soteske, obdane s strmimi stenami, ki tvorijo kompleks prelepih podzemnih jam, uvrščenih na Unescov seznam svetovne naravne dediščine. Okolica Škocjanskih jam je zanimiva tako z ornitološkega kot tudi povsem estetskega vidika.

Več o Parku Škocjanske jame: www.park-skocjanske-jame.si

TRAJNOSTNI PRIHODI

 
Iz Divače je poleg ogleda Ležeškega gabrka in Škocjanskih jam možno opraviti tudi daljši kolesarski izlet, dolg približno 50 kilometrov. Pot vas vodi mimo Škocjanskih jam v Vremsko dolino, nato pa proti Pivki ter pod Vremščico mimo obeh Košan nazaj v Divačo. Cesta je precej prazna in neprometna.
 
 
Po območju se je mogoče sprehoditi peš po poti, predstavljeni v rubriki Opis poti. Tako je moč opazovati naravne kraške pojave ter si ogledati tudi Park Škocjanske jame.
 
 
Pri izbiri postaje Divača (Škocjanske jame) je že upoštevan avtobusni prevoz z divaške železniške postaje do parka. Ob prihodu vlaka v Divačo vas bo ta čakal na železniški postaji.
 
 
 
Najbližja polnilna postaja: Trg 15. aprila, Divača (2 vtičnici)
 
 

OPIS POTI

Z železniške ali avtobusne postaje v Divači zavijte proti Košani in Pivki do nekaj sto metrov oddaljene vasi Dolenje Ležeče. Od tod nadaljujte proti Ležeškemu gabrku, ki je zdaj na naši levi strani, ali proti Škocjanskim jamam, ki so na naši desni. Na celodnevni izlet se lahko peš odpravite z ene ali druge strani in nato krožno obiščete še drugo stran, tako da se na koncu vrnete na izhodišče, kolesarski izlet pa lahko podaljšate še v Vremsko dolino in se v Divačo vrnete krožno pod Vremščico mimo obeh Košan.

ŽIVALSKE IN RASTLINSKE VRSTE

Ležeški gabrk je že pod precejšnjim vplivom sredozemskega podnebja, zato tam najdemo značilne ptice submediterana. Na odprtih delih gnezdijo rjave cipe, hribski škrjanci, slegurji ter veliki, plotni in rumeni strnadi. V visoki travi Ležeškega gabrka lahko spomladi in poleti poslušate petje prepelic, iz gozdičev so oglašajo smrdokavre, ponoči in v mraku pa veliki skoviki, čuki, pegaste sove in podhujke. V trnastem grmovju, ki obrašča bolj odprte dele, pojejo kratkoperuti vrtniki. V stenah nad Škocjanskimi jamami lahko opazujete gnezdeče skalne strnade, puščavca, skalne golobe in planinske hudournike. Med ujedami v okolici gnezdijo sokol selec, kragulj, kanja, kačar, postovka in škrjančar. V času preleta se nad odprtimi deli spreletavajo tudi lunji – pepelasti bolj v zimskem in močvirski v spomladanskem času. Takrat lahko opazujete tudi seleče se sršenarje, rdečenoge postovke in škrjančarje. Po širši okolici se v jesenskem in spomladanskem času klatijo tudi planinski orli in beloglavi jastrebi.

Na omenjenem območju se pojavljajo sredozemske vrste plazilcev, kot sta črnopikčasta kuščarica in belica, med nevretenčarji pa so posebno zanimive metuljčnice, rumeno-črne žuželke iz skupine mrežekrilcev, ki spominjajo na metulje.

PRIPOROČENA OPREMA

Daljnogled in teleskop.