Naravni rezervat Škocjanski zatok

PREDSTAVITEV OBMOČJA

Naravni rezervat Škocjanski zatok je 122 hektarjev veliko sredozemsko mokrišče in hkrati največje brakično (polslano) močvirje v Sloveniji. Škocjanski zatok je še kako edinstven: ne le kot prenovljena zibelka življenja, kjer so svoj življenjski prostor našle mnoge redke in ogrožene vrste živali in rastlin, ampak tudi kot oaza miru na pragu Kopra, privlačna za vse tiste, ki želijo spoznavati in doživljati naravo. Med glavnimi privlačnostmi za obiskovalce je sprostitev v naravi kot tudi opazovanje živalskih in rastlinskih vrst. Izjemna vrstna pestrost, predvsem ptic, sorazmerna majhnost območja in opremljenost s posebno infrastrukturo za opazovanje narave, ki je prilagojena tudi ljudem s posebnimi potrebami, botrujejo temu, da je vsak obisk nekaj posebnega.

TRAJNOSTNI PRIHODI

Škocjanskega zatoka leži neposredno ob daljinski kolesarski poti Parenzana/Porečanka (Pot zdravja in prijateljstva), po kateri so možni prihodi z vse slovenske Obale. Ista povezava vhod v naravni rezervat povezuje tudi z železniško postajo v Kopru. Tudi vpadnice, ki obdajajo naravni rezervat, imajo kolesarske steze, ki omogoča varne prihode tudi iz središča Kopra in Ankarana. Varno parkiranje je omogočeno v novi kolesarnici s kapaciteto za 24 koles.

Okoli vsega območja naravnega rezervata je pločnik. Škocjanski zatok obiskujejo peš predvsem prebivalci okoliških vasi Bertoki in Prade, učna pot pod ankaransko cesto pa je dostopna tudi iz središča Kopra.

 

Preverite povezavo do Kopra iz vašega kraja TUKAJ in si organizirajte peš ali kolesarski prihod na območje.

 
 

Do vhoda v naravni rezervat žal še ni proge mestnega ali medkrajevnega prometa, preverite pa avtobusne prihode v Koper, npr. iz osrednje Slovenije TUKAJ, z obalnih mest pa TUKAJ

 

Najbližja polnilna postaja: Železniška postaja Koper (2 vtičnici), 3,5 km oddaljena od centra za obiskovalce.

 
 

OPIS POTI

Okoli sladkovodnega močvirja na Bertoški bonifiki vodi 2,2 km dolga krožna učna pot, ki se začne in konča pri centru za obiskovalce, ob katerem je parkirišča za osebna vozila, avtobuse in kolesa. Ob učni poti je 6 opazovališč ter večnadstropna osrednja opazovalnica, ki obiskovalcem približajo skrivnostni svet močvirja, iz opazovalnice pa se odpira tudi čudovit razgled po naravnem rezervatu in njegovi okolici. Iz kletnih prostorov lahko pogledate v podvodni svet sladkovodnega močvirja, na ogled je tudi stalna zgodovinska razstava »Koper skozi čas« (Koper z okolico od časa Rimljanov do danes). Ob učni poti so na najboljših mestih postavljena opazovališča, zastiralne lesene stene z linami za opazovanje in fotografiranje narave. Opazovališča so opremljena z različnimi interpretativnimi vsebinami (v slovenskem, italijanskem in angleškem jeziku).
Krajša pot (okoli 500 m) za sprehajalce iz središča Kopra je tudi ob brakičnem delu rezervata pod ankaransko vpadnico. Opazovanje s te poti je možno iz opazovališča in opazovalnega stolpa ki omogoča opazovanje brakičnega dela rezervata z lokacije ob neposredni bližini mesta (po ključ je treba v center za obiskovalce).

PTICE, NARAVA IN DRUGE ZANIMIVOSTI

Cilj zavarovanja Škocjanskega zatoka je bil ohranitev polslanih in sladkovodnih habitatnih tipov ter habitatov ptic, ki tu v velikem številu gnezdijo, prezimujejo in se ustavljajo ob selitvah: po obeh kriterijih je bil Škocjanski zatok razglašen za območje Natura 2000.

Zaradi pestrosti in obilice hrane naravni rezervat v vseh letnih časih gosti številne vrste. Spomladi na gnezditvenih otočkih v polslani laguni svoj zarod vzgajajo kolonijske vrste ptic, kot so navadne čigre in polojniki. Trstičja so prepolna rakarjev, srpičnih trstnic in čapljic, ob odprtih vodnih površinah si gnezda spletajo mali ponirki, liske in zelenonoge tukalice, toploljubna grmišča pa so polna različnih vrst pevcev. Ob mlakah vzdolž poti obiskovalce povsem od blizu razveselijo kačji pastirji in metulji vseh barv, v ušesih pa jim še dolgo zveni žabje reganje. V času selitev se v laguni ustavljajo različne vrste pobrežnikov, pozimi pa velika nezmrznjena vodna površina poleg teh privablja še velike jate lisk in rac kot tudi različne vrste ponirkov in kormoranov. Na mokrotnih travnikih, katerih vegetacijo s pašo uravnavajo podolsko govedo in kamarški konji, prezimujejo različne vrste rac in gosi.

PRIPOROČENA OPREMA

Daljnogled in teleskop

PONUDBA NARAVNEGA REZERVATA

Spletna stran Naravnega rezervata Škocjanski zatok