Šaleška jezera

PREDSTAVITEV OBMOČJA

Šaleška jezera so nastala zaradi izkopavanja premoga lignita. Posledično je v preteklosti tamkajšnji prostor veljal predvsem za degradirano območje, ki pa se je do danes popolnoma revitaliziral. Škalsko, Velenjsko in Družmirsko jezero, z industrijsko kuliso, so danes pomembna rekreacijska območja in prav tako tudi bogata zbirališča ptic.

TRAJNOSTNI PRIHODI

Z Velenja okoli jezer vodijo lepo urejene poti. Z železniške postaje je najbolje da se usmerimo čez Sončni park proti Škalskemu jezeru, ki ga lahko obkrožimo. Napotimo se po južni strani Velenjskega jezera mimo vrtičkarskega naselja do Velenjske plaže, od koder lahko nadaljujemo do Družmirskega jezera.
 
Območje jezer lahko obiščete tudi peš, vendar bo tak izlet trajal nekaj ur. Poti so lepo urejene in v obilici aktivnosti v okolici vam zagotovo ne bo dolgčas.
 
 
Preverite povezavo do Velenja iz vašega kraja TUKAJ in si organizirajte peš ali kolesarski prihod na območje.
 
 
Preverite avtobusne prihode v Velenje, npr. iz osrednje Slovenije na, z obalnih mest pa TUKAJ.
 
 
 
Najbližja polnilna postaja: Titov trg 1, 3000 Velenje (1 vtičnica), 3 kilometre od Škalskega jezera.
 
 

OPIS POTI

Na pot se bomo podali iz glavne železniške postaje preko Sončnega parka na Škalsko jezero, najmanjše med Šaleškimi jezeri in najstarejše po nastanku. Po krožni poti okoli se bomo podali pod vrtičkarskim naseljem Kunta Kinte do Velenjskega jezera, kjer je locirana ”Velenjska plaža”, urejeno kopališče za obiskovalce. Najmlajše po nastanku, ki se še vedno formira, zaradi aktivnega izkopavanja premoga pod površjem, je Družmirsko jezero v Šoštanju, kjer bomo sklenili našo pot.

PTICE, NARAVA IN DRUGE ZANIMIVOSTI

Šaleška jezera so kljub njihovem umetnem nastanku danes pomembno zatočišče za mnoge živali in rastline. Okolje so za svoje vzele predvsem številne ptice, ki so se novim razmeram hitro prilagodile in zasedle različne življenjske prostore. Danes tukaj gnezdi nekaj pogostejših vrst vodnih ptic, kot naprimer raca mlakarica, liska, zelenonoga tukalica in labod grbec, z nekaj sreče pa lahko opazimo tudi redkega in maloštevilnega vodomca.
Jezero je izjemno zanimivo v času spomladanske in jesenske selitve, ko se na jezeru ustavljajo seleče se race in pobrežniki. Med racami so najštevilčnejše reglje, kreheljci in race žličarice, med pobrežniki, ki so sicer maloštevilni, pa lahko z nekaj sreče opazujemo močvirskega martinca ali togotnika. V zimskem času na jezeru v manjšem številu prezimujejo sivke in čopaste črnice.

Okolico jezer kot tudi jezera sama je v zadnjih 130 letih močno preoblikovala premogovniška industrija, zato za več informacij o zgodovini in nastanku območja priporočamo obisk Muzeja premogovništva Slovenije v Velenju.

PRIPOROČENA OPREMA

Daljnogled