Hranjenje ptic

Pozimi, ko pritisne mraz, se nekatere vrste ptic približajo človekovim naseljem. Če jim v okolici svojega doma ponudimo primerno hrano, si jih lahko ogledamo od blizu in jih tako bolje spoznamo.

Krmilnica za ptice, foto: Tomaž Mihelič

Zakaj krmiti ptice?

Upoštevajoč strokovno stališče hranjenje ptic nima posebnega pomena za njihovo ohranjanje. Zagotovo pa je to najenostavnejša možnost za opazovanje ptic in eden izmed načinov za razvoj našega odnosa do njih. Hranjenje ptic in opazovanje dogajanja ob krmilnici je posebej zanimivo za otroke, ki na ta način razvijajo vrednote ohranjanja narave. Zato na društvu hranjenje ptic, ob upoštevanju spodaj navedenih napotkov, priporočamo.

Ali je hranjenje za ptice škodljivo?

Hranjenje ptic ima lahko tudi neželene učinke zaradi možnosti prenosa povzročiteljev bolezni med pticami. Priporočamo, da se krmilnice skrbno čistijo pred vsakim ponovnim nasipom sveže hrane, ki naj bo v zmernih količinah. S tem zmanjšujemo možnost onesnaženja hrane s patogeni in tako posredno okužbo ptic.

Krmilnica za ptice

foto1, avtor

Primerna krmilnica je izdelana iz lesa in ima lastno streho, hrana pa je pticam dostopna z vseh strani.
Lahko je tudi preprost pladenj z robom, ki je postavljen na suho mesto, na primer pod nadstreškom. Ploskev, kamor nastavljamo hrano, naj ima dva centimetra visok rob in tloris velik vsaj 30 x 40 centimetrov.
foto: Ivan Esenko
foto2, avtor

Krmilnico namestimo tako, da bomo ptice v njej lahko opazovali: na vrt, teraso ali balkon.
Če opazujemo skozi okno, se premikajmo brez sunkovitih gibov, da ptic ne preplašimo. Da preprečimo trke ptic s steklom, na okno nalepimo tančico (svetlo prosojno zaveso) ali nalepko, lahko pa tudi kaj narišemo.
foto: Ivan Esenko
foto3, avtor

Krmilnico postavimo v bližino kritja, ki ga pticam predstavljajo krošnje dreves ali grmov, da se lahko krmilnici postopno približajo. Hkrati pa naj ne bo preblizu oziroma vsaj dva metra stran od različnih visokih struktur, da jih ne morejo presenetiti plenilci kot so mačke.
foto: Barbara Vidmar
foto4, avtor

Krmilnica lahko visi na žici ali je nameščena na kolu (okrog 1,5 metra nad tlemi), pazimo le, da je čvrsto pritrjena. Na fotografiji so zelenci in liščki.
foto: Ivan Esenko
foto5, avtor

Uredimo lahko tudi talno krmišče, saj se nekatere vrste, kot so drozgi in ščinkavci, raje hranijo na tleh. Krmišče naj bo bolj na odprtem, da lahko ptice opazijo približujočega se plenilca. Priporočljivo je, da ima streho, ki zaščiti hrano pred snegom in dežjem. Na fotografiji so poljski vrabci.
foto: Ivan Esenko

Opozorilo

Krmilnico moramo redno preverjati in čistiti, saj se v njej kopičijo ostanki hrane in nečistoče, ki so lahko vir okužbe z različnimi povzročitelji bolezni pri pticah. Prav tako smo pozorni na zadostno količino sveže hrane, ki naj bo na voljo v zmernih količinah.

Kako dolgo hranimo?

Hraniti lahko začnemo že pozno jeseni, vsekakor pa takrat, ko je v naravi sklenjena snežna odeja ali so nočne temperature pod lediščem. Ko pričnemo s hranjenjem, s tem nadaljujemo vsak dan do večje trajnejše otoplitve, ko s hranjenjem postopno prenehamo.

S čim hranimo?

Najbolj splošno pravilo je, da ptice hranimo le s hrano, ki jim je v enaki obliki dostopna tudi v naravi. Ptic ne hranimo z ostanki človeške hrane, posebej ne s tisto, ki je bila kuhana in začinjena.

foto1, avtor

Najprimernejši način hranjena ptic je naraven. To pomeni, da na svojem vrtu posadimo primerne »plodonosne« avtohtone drevesne in grmovne vrste (šipek, robida, malina, črni trn, glog, mokovec, brek, skorš, črni bezeg, rdeči in rumeni dren, jerebika, dobrovita, ognjeni trn, bršljan, divja trta in druge). Na fotografiji je zelenec.
foto: Alen Ploj
foto2, avtor

Jeseni pustimo tudi nekaj grozdja na tratah oz. brajdah in sadja na drevesih, ki jih bo obiskal kos (na fotografiji), lahko pa celo brinovka in carar.
foto: Dejan Bordjan
foto3, avtor

Za zrnojede ptice (ščinkavec, čižek, dlesk, poljski in domači vrabec, velika sinica, plavček, brglez, veliki detel, turška grlica in druge) je najlaže kupiti že pripravljeno hrano. To je lahko mešanica sončničnih semen, prosa in semen konoplje. Mešanica za talno krmišče naj vsebuje konopljina in sončnična semena, oves, pšenico in proso.
foto: Tomaž Mihelič
foto4, avtor

Pticam lahko nastavimo tudi bukov žir, ki smo ga nabrali jeseni, ali bučna semena. Velikemu detlu (na fotografiji) lahko nastavimo tudi neoluščene orehe in lešnike. Najbolje je, če jih postavimo kar na tla ob drevesu.
foto: Aleksander Kozina
foto5, avtor

Kosu, brinovki in taščici nastavimo jabolka (večkrat kot zmrznejo, boljša so), ovsene kosmiče ali rozine. Te vrste imajo zelo rade tudi plodove jerebike, rumenega drena, črnega trna, gloga in mokovca, ki jih lahko jeseni naberemo in posušimo.
foto: Ivan Esenko

Opozorilo

Ste pod krmilnico za ptice opazili nenavaden plevel? Morda je to pelinolistna žvrklja (ambrozija), katere seme je včasih pomešano med sončnično seme. Pelinolistna žvrklja je invazivna tujerodna rastlina, ki smo jo ljudje v Evropo zanesli iz Amerike. Njen cvetni prah pri človeku povzroča alergije, zmanjšuje pa tudi pridelke v kmetijstvu. Če jo opazimo, jo izpulimo oziroma redno kosimo.

foto, avtor

Pri nakupu hrane, namenjene za hranjenje prostoživečih ptic, bodite pozorni, da mešanica ne vsebuje semen pelinolistne žvrklje (ambrozije) (pri nekaterih izdelkih je to zapisano na deklaraciji).
foto: Peter Skoberne