Pogosta vprašanja o pticah

Hranjenje ptic in krmilnice

Kako izdelamo krmilnico, kam jo namestimo in kako hranimo ptice?

Več o izdelavi krmilnice, skrbi zanjo in njene obiskovalce si lahko preberete v zavihku HRANJENJE PTIC.

Zakaj v naši krmilnici letos ni ptic?

Število in čas pojavljanja ptic v krmilnici je odvisno od več dejavnikov. Če ste v zadnjih letih v svoji krmilnici opažali veliko ptic, to zimo pa jih ni bilo ali pa jih je veliko manj, je zelo verjetno, da imajo to zimo veliko hrane na voljo drugje v okolici.

Če je v tem letu zima mila in je snega malo, bodo ptice rajši iskale hrano posamično. Zavedati se moramo, da krmilnica za ptice pomeni veliko tveganje (izpostavljenost plenilcem, prenos povzročiteljev bolezni) in potencialno izgubo energije zaradi odganjanja konkurentov pri hrani. Če torej obstaja druga možnost, se bo večina ptic krmilnicam izogibala.

Možno je tudi, da je v vaši soseski veliko krmilnic postavljenih na novo, zato so se ptice med njimi razporedile. Morda so se tudi bolj navadile na krmilnico na sosednjem vrtu, ker so jo postavili nekoliko prej ali pa ptice v vaši krmilnici ogroža nov plenilec.

Razlogov je torej lahko več. Krmilnico lahko po potrebi prestavite na varnejše mesto in morda boste naslednje leto imeli več sreče.

 

Gnezdenje, gnezda in ptičji mladiči

Kako izdelamo gnezdilnico za ptice in kam naj jo namestimo?

Več o izdelavi in namestitvi gnezdilnice si lahko preberete v zahihku GNEZDILNICE.

Našli smo gnezdo!

Če smo našli gnezdo, je bolje, da ga pustimo pri miru, saj so ptice zelo občutljive na motnje in spremembe v okolici gnezda. Če se jim zazdi, da je gnezdo preveč obiskano, ga starši lahko celo zapustijo. S pogostimi obiski gnezda pritegnemo tudi pozornost plenilcev.

Našli smo mladiča, ki še ne zna leteti!

Pri številnih vrstah ptic pevk mladiči zapustijo gnezdo, ko jim zraste perje, niso pa še sposobni leteti. Na tleh preživijo nekaj dni in v tem času se jim dokončno razvijejo letalna peresa. Starši jim medtem še kar nekaj časa prinašajo hrano in jih s klici opozarjajo na nevarnost.

Najdeni mladiči se nam morda zdijo nebogljeni, zapuščeni in potrebni pomoči, vendar so njihovi starši verjetno v bližini in čakajo, da se umaknemo. Le tedaj bodo lahko naprej skrbeli za svoje mladiče.

Najbolje je, da najdenega mladiča pustimo tam, kjer je, in se čim prej umaknemo. Če ga ogrožajo plenilci (na primer mačke), ga postavimo na varnejše mesto (grm, drevo, živa meja, balkon, okenska polica). Pomembno je, da je to mesto v bližini in dostopno staršem, ki skrbijo za mladiča.

foto1, avtor

Če prepustimo skrb za mladiča njegovim staršem, ima mladič kljub nevarnostim, ki nanj prežijo v naravi, veliko več možnosti za dolgoročno preživetje in normalen razvoj, kot če bi zanj skrbeli v ujetništvu. Na fotografiji je samec kosa, ki hrani svojega mladiča.
foto: Ivan Esenko

foto2, avtor

Mladiči hudournikov včasih pristanejo na tleh, od koder ne morejo več vzleteti. V večini primerov je rešitev zelo preprosta, saj je potrebno takšnega mladiča samo nekoliko dvigniti in mu omogočiti vzlet z višine.
foto: arhiv projekta Pomlad prihaja!

foto3, avtor

Mladiči sov zapustijo gnezdo še preden znajo leteti, zato je najbolje, da jih pustimo na mestu, kjer smo jih našli. Na fotografiji so mladiči lesne sove.
foto: Ivan Esenko

Več v članku Osamljeni ptičji mladiči (revija Svet ptic, 2005, št. 1).

Zakaj ptice zapustijo gnezdo, še preden znajo leteti?

Za nekatere vrste ptic je prednost, da čim prej zapustijo svoje gnezdo. Mnogi ljudje imajo napačno predstavo, da so gnezda varna, prijetna bivališča. Vendar plenilci v resnici pogosto z lahkoto najdejo gnezdo, polno glasnih mladičev, gnezdo pa je lahko za ptice tudi vir parazitarnih okužb.

Starši zato mladiče vsak dan pridno hranijo od jutra do večera, da mladiči čim prej odrastejo in zapustijo gnezdo. Ko mladiči gnezdo zapustijo, se razkropijo naokoli, starši pa jih lahko vodijo vsak dan na drugo prenočišče, s čimer povečujejo verjetnost njihovega preživetja. Tudi če plenilec najde enega mladiča, ob tem ne pokonča še vseh ostalih, kot bi se zgodilo, če bi našel polno gnezdo.

Nekatere vrste ptic, kot so recimo lastovke, detli in nekateri drugi duplarji, gnezdijo tako, da so gnezda v duplih in na navpičnih stenah, s čimer so ta nekoliko bolj varna pred plenilci. Mladiči teh vrst se zato večinoma v gnezdih zadržujejo dokler niso zares dobri letalci.

Ali starši res zapustijo mladiče, če smo jih prijeli?

Ne, za razliko od sesalcev ptice nimajo tako izostrenega voha in mladičev ne zapustijo, če smo se jih dotaknili. Ptice prepoznavajo svoje mladiče po videzu in oglašanju. Vseeno se izogibajmo prijemanju mladičev in jih raje pustimo, kjer smo jih našli.

Kdo “piska” v krošnji drevesa?

V majskih in junijskih nočeh lahko v kakšni gosti krošnji drevesa, največkrat iglavca, slišimo tenko piskanje. Če čez dan podrobneje pogledamo med veje, bomo morda opazili vir tega oglašanja – puhastega mladiča sove male uharice. Male uharice ponavadi gnezdijo v starih gnezdih vran, srak ali nekaterih drugih večjih vrst ptic, v katere znesejo povprečno štiri do pet jajc.

Mladiči gnezdo zapustijo pri starosti približno treh tednov, vendar do starosti petih tednov še niso sposobni leteti. V tem času s piskajočimi klici “sporočajo” staršem, kje se nahajajo, da jim bodo ti lahko prinesli hrano. Takrat jih marsikdaj najdemo tudi na tleh, saj še ne morejo odleteti nazaj na višje veje. Povsem neodvisni od staršev postanejo mladiči šele po približno dveh mesecih.

Če najdete takšnega “nebogljenega” mladiča, ga pustite tam, kjer ste ga našli, kajti zanj lahko najbolje poskrbijo le njegovi starši. Ne skrbite, prav gotovo niso daleč, morda na bližnji veji le čakajo, da se umaknete. Nahranili bodo mladiča in ga popeljali na varno.

Če mladiča ogrožajo plenilci (na primer mačke), ga postavimo na varnejše mesto (drevo, živa meja). Pomembno je, da je to mesto v bližini in dostopno staršem, ki skrbijo za mladiča.

 

Oprema, opazovanje in določevanje ptic

 

Težave s pticami

Kako preprečimo onesnaženje fasade pod gnezdi?

Odstranjevanje gnezd in vznemirjanje katere koli vrste prostoživečih ptic je v Sloveniji prepovedano z zakoni (Uradni list št. 46, 30. 4. 2004, 10. člen uredbe), vendar lahko škodo v nekaterih primerih učinkovito zmanjšamo s preprostimi ukrepi.

Ukrepanje je odvisno od vrste, ki si je hišo izbrala za svoje gnezdišče, vendar pa vse posege izvajajte izključno v negnezditvenem času, torej jeseni, pozimi ali zelo zgodaj spomladi.

Vrste kot so mestna lastovka, hudournik, šmarnica in domači vrabec pogosto gnezdijo na zunanjih fasadah stavb, zato se pod njihovimi gnezdi nabirajo iztrebki mladičev. Če vas to moti, lahko 70–80 centimetrov pod gnezdom namestite varovalno polico, ki prestreza iztrebke ptic.

Ali lahko odstranimo gnezda lastovk, ki gnezdijo na fasadi?

Vse vrste lastovk so pri nas zavarovane. Zavarovana so tudi njihova gnezda, kar pomeni, da jih je prepovedano odstranjevati in uničevati.

To je mogoče le v izjemnih primerih, če izvajalec pred tem pridobi posebno dovoljenje, ki ga izda Agencija RS za okolje po predhodnem strokovnem mnenju Zavoda RS za varstvo narave. Gnezda je dovoljeno odstraniti tudi v primeru, če ima izvajalec gradbeno dovoljenje (na primer za rekonstrukcijo hiše).

Tudi v primeru naštetih izjem poskrbimo, da gnezd NE odstranjujemo v času, ko lastovke gnezdijo, torej spomladi in poleti.

Kaj storimo, če žolne ali detli dolbejo luknje v fasado?

Detli in žolne so primarni duplarji, kar pomeni, da si izdolbejo duplo v katerem gnezdijo ali spijo. Običajno si delajo dupla v drevesih, včasih pa se zgodi, da jim je posebej všeč fasada kakšne hiše, zato si poskusijo narediti gnezdo v njej. Najpogosteje pri tem delu zalotimo velikega detla, ki je med najbolj poznanimi in pogostimi žolnami pri nas. Če detel bobna po naši fasadi ni nujno, da si ima namen narediti duplo. Lahko gre le za označevanje teritorija, ki ga označuje z bobnanjem ali za iskanje hrane. Ker je veliki detel zavarovana vrsta, lahko zaprosite Ministrstvo za okolje in prostor, da vam nastalo škodo povrnejo.

Obstajajo številni načini, kako na prijazen način odvrnemo detla od tesanja lukenj v fasado. Eden od njih je tradicionalen – nastavljanje klopotca ali strašila. Včasih ta metoda ne zaleže za dolgo, saj detli ugotovijo, da jim nastavljena struktura ne povzroča nevarnosti.

Če so detli že izdolbli luknjo v fasado, te nikoli ne prekrivamo, saj bodo zagotovo izdolbli novo in si bomo s tem škodo le povečali. Boljša rešitev je, da na steno okoli luknje namestimo odsevne trakove ali balone, ki delujejo odvračalno. V zadnjih letih se je kot zelo učinkovita rešitev izkazala tudi maketa črne žolne, saj se je detli bojijo in si ne drznejo v njeno bližino. Vendar pa je vsak primer zase edinstven, zato ni univerzalnega pravila, kako detlom preprečiti to početje.

Če se srečate z omenjeno situacijo se je najbolje obrniti na strokovnjake in skupaj najti primerno, ptici prijazno rešitev. Detlov v nobenem primeru ne lovimo, poškodujemo ali usmrtimo. So zavarovane vrste in kakršno koli zavestno poseganje v dobrobit ptice je kaznivo dejanje.

Več v članku Detel in luknje v fasadah hiš (revija Svet ptic, 2013, št. 1).

 

Vrane

Zakaj je zadnje čase vedno več vran?

Občutek, da je vran več, izhaja iz dejstva, da so v zadnjih desetletjih ponovno naselile mesta in naselja. Zaradi sistematičnega preganjanja in zastrupljanja so se vrane od 17. stoletja dalje naselij izogibale. Pred tem pa so bile, podobno kot danes, številčne prebivalke mest.

Na njihovo veliko število vpliva tudi lažja dostopnost hrane (smeti) v mestih ter manjše število njihovih plenilcev, kot so kragulj, sokol selec in velika uharica. Vrane so prav tako spoznale, da so v mestih varnejše pred lovsko puško.

K vtisu, da je vran vedno več, pripomore še njihova navada, da se predvsem v času, ko ne gnezdijo, zbirajo v večjih jatah. Podnevi se prehranjujejo na smetiščih, ponoči pa množično prenočujejo v mestnih središčih.

Ker pobirajo odpadke in mrhovino, imajo vrane tako v naseljih kot v naravi pomembno vlogo pri preprečevanju širjenja bolezni.

Ali vrane ogrožajo ptice pevke?

Vrane so priložnostni plenilci mladičev, jajc ali oslabelih in bolnih ptic, vendar podatki kažejo, da v Sloveniji nobena vrsta zaradi tega ni ogrožena, tudi delež ptic v prehrani vran je relativno majhen. Podobno velja tudi za druge predstavnike vranov, kot so sraka, kavka, šoja in krokar.

Za razliko od vran pa je dokazano, da so nekatere vrste ptic kritično ogrožene zaradi sprememb v okolju, ki jih povzroča človek, na primer vedno bolj intenzivnega kmetijstva in urbanizacije.

So vrane lahko nevarne za ljudi?

Spomladi, ko mladiči vran zapuščajo gnezda in so še slabi letalci, jih odrasle vrane branijo.

Odgnati poskušajo tudi človeka, ki se mladiču preveč približa, najpogosteje tako, da nakažejo napad in pri tem glasno krakajo. Do neposrednega kontakta med vrano in človekom ter posledičnih manjših prask pride zelo redko.

V takih primerih se umaknimo stran od mladiča. V nekaj dneh se bo mladič naučil leteti in starši ne bodo več napadalni.

Ali delajo vrane škodo na poljih in vrtovih?

Vrane na poljščinah lahko povzročijo škodo, največ na kaleči koruzi. Vendar je škoda sorazmerno majhna v primerjavi s koristjo, saj vrane po poljih preko celega leta pobirajo velike količine za kmetijstvo škodljivih ogrcev in drugih žuželk ter glodavcev. V primeru večje škode se za prijavo in povračilo le-te obrnite na Ministrstvo za kmetijstvo in okolje.

 

Poškodovane, bolne in poginule ptice

Našli smo oslabelo, poškodovano ali bolno ptico!

Oslabelo, poškodovano ali bolno ptico najprej umirimo v temnem zračnem prostoru. Najbolje je, da ptico položimo v kartonasto škatlo z odprtinami za zračenje, v katero damo tudi večji kos starega blaga za boljšo oporo, in ji priskrbimo nujno veterinarsko pomoč.

V kolikor želimo pomagati ujedam, sovam in večjim pticam, kot so labodi, štorklje in čaplje, smo pri rokovanju z njimi še posebej previdni. Ker se ptice poskušajo braniti, nam lahko pri tem s kljunom in kremplji zadajo resne poškodbe. Najlažje jih umirimo tako, da čez celotno telo položimo tkanino, s katero najprej fiksiramo glavo in peruti.

Nujna veterinarska pomoč poškodovanih ali bolnih ptic se izvaja v veterinarskih ambulantah po Sloveniji.

V kolikor ptica potrebuje nadaljnjo veterinarsko oskrbo, se jo namesti v Zatočišče za živali prosto živečih vrst. Informacije o sprejemu ptic v zatočišče dobite na telefonski številki 02 876 12 85, 041 518 939 ali 031 813 097.

Posebej pomembno: Ptic ne jemljite po nepotrebnem iz narave in jih ne zadržujte v ujetništvu. Ob najdbi ptice se vedno dobro prepričajte, da ne gre le za speljanega mladiča, ki je še vedno v oskrbi svojih staršev, ali za ptico, ki je v šoku in potrebuje le nekaj časa, da si opomore.

Več v članku Pomoč poškodovanim in bolnim prosto živečim pticam (revija Svet ptic, 2004, št. 3).

Našli smo mrtvo ptico (ali jato ptic)!

V primeru najdbe mrtve ptice obvestite Prirodoslovni muzej Slovenije: avrezec@pms-lj.si, 01 241 09 58, 01 241 09 40.

Če ste našli večje število poginulih ptic, pokličite Center za obveščanje (112).

 

Grožnje pticam

Naša mačka lovi ptice na vrtu. Kako lahko to preprečimo?

V naseljih in bližnji okolici hišne mačke uplenijo veliko ptic, predvsem v času zime (npr. na krmilnicah) ali pa spomladi in poleti, ko lovijo predvsem mladiče ptic.

Na ovratnico vaše mačke lahko namestite majhen kraguljček (vsaj v najbolj ranljivem obdobju za ptice), ki bo z zvokom opozarjal ptice. Če je to možno, v času zore in mraka mačko zadržite v hiši, saj so ptice v tem obdobju najbolj aktivne in s tem privlačne za plenilce.

Kako preprečiti, da bi se ptice zaletavale v stekla?

Ptice se pogosto zaletijo v steklo, ker v njem vidijo odsev okoliške pokrajine, ki ga zmotno zamenjujejo s prehodom, in ker stekla ne dojemajo kot oviro, ki se ji je treba izogniti.

Trke najenostavneje preprečimo tako, da ptice opozorimo na stekleno oviro, na primer z ustreznimi nalepkami na steklu. Ni nujno, da so nalepke v obliki ujed, lahko so tudi navpične črte ali pike. Pomembno je, da so razporejene dovolj na gosto.

Pomaga tudi, če steklo zasenčimo in s tem preprečimo odsev, kar lahko naredimo na primer z mrežo za zaščito pred komarji.

Več v članku Ptice se zaletavajo v steklene površine (revija Svet ptic, 2012, št. 2).

Kaj storimo, če opazimo nezakonit lov in pobijanje ptic?

Razen ptic, ki po lovski zakonodaji sodijo med tako imenovano divjad (to so fazan, mlakarica, gojeni osebki jerebice, sraka, siva vrana in šoja), so vse vrste zavarovane z Uredbo o zavarovanih prosto živečih živalskih vrstah. Zanje velja, da jih je prepovedano zavestno poškodovati, zastrupiti, usmrtiti, odvzeti iz narave, loviti, ujeti ali vznemirjati. Nezakonit je tudi lov z živo vabo.

Če naletimo na nezakonit lov ptic, lahko primer prijavite na društvo (prijava je lahko tudi anonimna), na policijo ali okoljsko inšpekcijo.

Prijavo lahko podate tudi preko našega spletnega obrazca.

Priporočamo, da je prijava pisna. V prijavi čim bolj natančno opišimo vse okoliščine prekrška, na primer: vrsto in število ujetih oziroma ubitih osebkov, natančen opis načina lova, datum in uro dogodka, natančno lokacijo dogajanja, ime in druge podatke o storilcu. Pomembno je, da skrbno zberemo dokaze, na primer fotografije. Več o pisanju prijave.

Sporočite tudi, če najdete ptico, za katero se sumi, da je bila ustreljena. Dobrodošli bodo tudi podatki za krivolov iz preteklosti, s pomočjo katerih ugotavljamo obseg problematike v Sloveniji.

Več v članku Nezakoniti lov na ptice (revija Svet ptic, 2012, št. 3).

 

Drugi stiki s pticami

Našli smo ptico z obročkom!

Obročkanje je eden izmed načinov raziskovalnega spremljanja ptic, predvsem njihovih selitvenih navad.

V primeru najdbe žive ali mrtve ptice z obročkom obvestite Prirodoslovni muzej Slovenije, Slovenski center za obročkanje ptičev: dfekonja@pms-lj.si, 041 513 440, 01 241 09 64, 01 241 09 40. Poleg številke z obročka si zabeležite datum in natančno lokacijo najdbe, če je možno, pa tudi vrsto.

V primeru najdbe domačega goloba z obročkom obvestite Zvezo društev gojiteljev športnih golobov pismonoš Slovenije: info@golob-slzveza.si, 02 746 8001, 031 834 665.

Opazili smo belo štorkljo, ki je ostala pri nas čez zimo. Je z njo kaj narobe?

Bele štorklje so znane selivke, ki jeseni odletijo na jug Afrike v svoja prezimovališča. V zadnjih letih smo po večjem delu Srednje Evrope pričeli opažati, da nekatere štorklje jeseni ne odletijo, ampak prezimujejo kar v bližnji okolici gnezda.

Zavedati se moramo, da predstavlja selitev za vsako vrsto veliko tveganje. Tako na poti kot tudi na prezimovališču veliko ptic pogine od izčrpanosti ali pa so žrtev plenilcev. Kljub temu se nekatere vrste ptic s selitvijo izognejo obdobju pomanjkanja hrane, saj v zimskem času ne bi mogle preživeti na območjih, kjer sicer gnezdijo.

Skupaj z dviganjem temperatur in pogostimi milimi zimami je v večini slovenskih krajev med hladnejšo polovico leta snega malo ali pa ga sploh ni. To pa nismo opazili samo mi, temveč tudi marsikatera štorklja. Tveganje, da preživijo selitev, je nenadoma večje, kot pa tveganje, da ostanejo.

 

Ornitofon
Vprašanja o pticah in nasveti strokovnjaka

031 439 051 (delavniki med 9.00 in 15.00)

Ornitofon je prostovoljna odločitev zaposlenih v pisarni DOPPS za strokovno pomoč ljudem na področju ornitologije in naravovarstva.
Prosimo vas, da informacije najprej poiščete med Pogostimi vprašanji in se na nas obrnete le v primerih, ko ti odgovori ne zadostujejo.