Cipe Anthus

Vriskarica
(Anthus spinoletta)

Vriskarica je precej zajetna cipa s črno-rjavimi nogami, ki se od drugih cip loči po temnem hrbtu brez prog in tanki črni progi čez oči. Odrasli v poletnem perju imajo tudi značilno sivkasto obarvano glavo in rožnato oprsje. Vrsta prebiva v odprti krajini nad gozdno mejo, najraje ima vlažne visokogorske travnike in pašnike, posejane z redkimi skalami in balvani. Osebki se iz prezimovališč v dolinah in ob morskih obalah na gnezdišča v visokogorje vrnejo šele v pozni pomladi, ko se izpod snega pokažejo večje zaplate trat.

V Sloveniji je vriskarica dokaj pogosta gnezdilka v višinskem pasu med 1200 in 2000 m nadmorske višine. Pojavlja se v Julijskih in Kamniško-Savinjskih Alpah, Karavankah ter posamič na Pohorju in Snežniku.

foto: Alen Ploj

Rdečegrla cipa
(Anthus cervinus)

Rdečegrlo cipo bomo v pomladanskem času zlahka prepoznali po opečnato-rdeči obarvanosti grla in oprsja. Med vsemi evropskimi vrstami cip gnezdi najbolj severno, saj jo najdemo vse do obal Arktičnega oceana. Gnezdi v odprti tundri in vrbovih barjih od severnih delov Skandinavije pa vse do Kamčatke in Čukotke na skrajnem vzhodu Azije. Tako kot v večjem delu Evrope se tudi v Sloveniji pojavlja le na selitvi.

Pri nas pa ni prav pogosto opažena vrsta. Med selitvijo se zadržuje predvsem v odprtih okoljih, pogosto na golih površinah. V Sloveniji je največ opazovanj zabeleženih med 20. aprilom in 7. majem, pogosto v družbi selečih se cip in pastiric. Značilno in zapomnljivo oglašanje (visoki »psiii«, ki je še najbolj podobno oglašanju plašice) pa je razlog, da je v zadnjih nekaj letih občutno več opazovanj vrste kot v preteklosti.