Strnadi Emberizidae

Trstni strnad
(Emberiza schoeniclus)

V svatovskem perju ima samec trstnega strnada črno glavo in grlo ter bel brk in ovratnik. Samice so manj kontrastno in povečini rjavo-progasto obarvane, pozimi pa sta si spola bolj podobna.

Trstni strnad je prebivalec močvirnih območji z nizko vegetacijo, kot so npr. trstišča, nizka in visoka barja ter šašja. Kjer je bil njegov primarni habitat izsušen pa gnezdi tudi v osuševalnih jarkih in na zapuščenih njivah.

V Sloveniji je kot gnezdilka razširjen predvsem v osrednjem in severovzhodnem delu države, povsod v manjšem številu. Največ jih gnezdi na Cerkniškem polju in Ljubljanskem barju, v večjem številu pa se pojavlja tudi v spodnjem toku reke Mure. Pozimi se v manjših jatah pojavlja v sestojih trstičja, pogosteje v obalnih mokriščih.

foto: Aleksander Kozina

Vrtni strnad
(Emberiza hortulana)

Vrtnega strnada prepoznamo po sivo-zeleni glavi in opečnato rdečem trebuhu ter žvepleno rumenem očesnem obroču, brku in grlu.

Gnezdi na suhih, zaraščajočih se traviščih z redko travo ter na pogoriščih, prehranjuje pa se najraje v kulturni krajini, kamor leti tudi tri kilometre daleč. Je selivka na dolge razdalje, ki prezimuje v Afriki, južno od Sahare. Vrtni strnad tvori ohlapne kolonije pojočih samcev, od katerih se le posamezni osebki sparijo s samico.

V Sloveniji je vrtni strnad do pred nekaj desetletji veljal za splošno razširjeno vrsto na večjem delu Krasa in v Goriških Brdih. Njegova populacija v obdobju 2005-2022 doživela strm upad, zato vrtnega strnada danes prištevamo med najredkejše gnezdilke Slovenije. Obenem je gnezdečih osebkov v Sloveniji tako malo, da je vrsta pri nas tik pred izumrtjem. Razloge za strm upad populaciji gre iskati v zaraščanju Krasa in s tem izgubi primernega habitata ter opuščanju kmetovanja v okolici gnezdišč.

foto: Tomaž Mihelič

Veliki strnad
(Emberiza calandra)

Veliki strnad je največji med strnadi, saj je čokat in je videti skoraj brez vratu. Je pretežno rjavo-progaste barve, spola pa sta si enaka, kar je posebnost med strnadi. Samec pri petju nagne glavo nazaj, navadno pa sedi na električnih žicah, steblikah in samotnih drevesih v odprti krajini. Med letom na kratke razdalje ima spuščene noge.

Veliki strnad prebiva v zelo odprti pokrajini s posameznimi izpostavljenimi strukturami (nižja drevesa, grmi, ograje, žice), ki jih uporablja kot preže oziroma pevska mesta. Izbira tako kmetijsko krajino z njivami in košenimi travniki, kot tudi pašnike in ekstenzivne suhe travnike.

V Sloveniji je najpogostejši na kraških poljih jugozahodne Slovenije. Pri nas prezimuje redko in le v toplejših primorskih dolinah.

foto: Alen Ploj