Vrane Corvidae
Sraka
(Pica pica)
Sraka je zelo pogosta in prilagodljiva ptica. Prepoznamo jo po črno-belem perju in dolgem repu.
Gnezdi v različnih življenjskih okoljih, od naselij do odprtih pokrajin z drevjem. Izogiba se zaprtih gozdov, ravnin brez drevja in višjih nadmorskih višin.
V Sloveniji je pogosta celoletna vrsta.
Šoja
(Garrulus glandarius)
Šoja je predstavnik vranov s pretežno rjavim perjem, črnim repom, belo trtico in črno-belo-modrem vzorcu na perutih. Njen življenjski prostor so različni tipi gozdov, kmetijska krajina z večjimi gozdnimi otoki, parki in večji vrtovi.
V jesenskem času si ustvarja zalogo za zimo tako da skriva želode v gozdna tla. Občasno na posamezne želode pozabi, iz njih pa zrastejo nova drevesa. Šoja torej pripomore k aktivnemu razširjanju hrasta v evropskih gozdovih.
Pri nas je pogosta celoletna vrsta po večini države.
Krekovt
(Nucifraga caryocatactes)
Krekovt je temno rjava ptica posuta z belimi pegami. Ima značilno belino pod repom in močan, šilast kljun. Pogosto ga vidimo sedeti v vrhovih smrek ali drugih iglavcev. Življenjski prostor krekovta so iglasti in mešani gozdovi s smreko, cemprinom in macesnom.
Večino njegove prehrane v poletnem času sestavljajo semena smreke, jeseni in pozimi pa so pomembna hrana lešniki. Slednje skriva v podzemne zaloge, ki jih ob potrebi odkoplje (podobno kot šoja želode). Ponekod v Evropi se hrani večinoma s semeni cemprina in velja za glavnega raznašalca semen te drevesne vrste.
V srednji Evropi ga najpogosteje opazimo v gorskih gozdovih do 2000 metrov nadmorske višine. Pri nas je relativno pogosta gnezdilka gorskih iglastih in mešanih gozdov v Alpah in Dinaridih.
Kavka
(Corvus monedula)
Kavka je majhna in kratkokljuna predstavnica vranov s pretežno črnim perjem in sivim tilnikom. Izstopa oko, ki je bele barve. V zimski polovici leta se pogosto druži v mešane jate s poljsko vrano.
Prvotni življenjski prostor kavk so listnati ali mešani gozdovi z opuščenimi dupli črne žolne ali skalnata območja z luknjami in špranjami. Danes jih veliko gnezdi v stavbah, na primer v starih gradovih, cerkvah in razvalinah. Pogosto gnezdi tudi v mestnih stavbah, denimo v večnadstropnih hišah. Hrano išče na odprtih površinah kot so travniki in polja.
Pri nas je kavka lokalno pogosta kolonijska gnezdilka v nižinah osrednjega in severovzhodnega dela Slovenije. Drugje je redkejša in maloštevilna. Naravna gnezdišča v drevesnih duplih so večinoma na severovzhodu države, v skalnih stenah pa kavka gnezdi le na Kraškem robu.
Planinska kavka
(Pyrrhocorax graculus)
Planinska kavka je značilna ptica visokogorja. Je družabna vrsta, pogosto zelo zaupljiva in ob planinskih postojankah človeku je kar iz roke. Gnezdi v skalnih stenah v visokogorju, predorih alpskih železnic ali v luknjah med razvalinami. Za prehranjevanje potrebuje dovolj primernih alpskih trat, kamnitih pobočij in pašnikov. Pozimi in ob slabih vremenskih razmerah se planinske kavke spustijo nižje, v alpske doline.
V Sloveniji je relativno pogosta gnezdilka in celoletna vrsta alpskega visokogorja nad drevesno mejo.
Poljska vrana
(Corvus frugilegus)
Poljska vrana je zelo družabna ptica, ki lahko tvori velike jate. Te skupaj prenočujejo in gnezdijo na drevju. Najbolj zanesljivo jo določimo po strmem čelu in goli koži okoli kljuna.
Vrsta naseljuje ravninsko kmetijsko krajino s prevladujočimi polji in travniki. Kolonije oblikuje v bližini človekovih bivališč, za gnezda pa potrebuje visoka drevesa. V gnezditveni sezoni se hrani z mnogimi škodljivci na poljščinah.
V severovzhodni Sloveniji so lahko številne na preletu in prezimovanju, medtem ko so drugje redkejše. Vrsta pri nas gnezdi s posameznimi kolonijami v nižinah osrednje in severovzhodne Slovenije.
Siva vrana
(Corvus cornix)
Zaradi svoje prilagodljivosti je siva vrana zelo uspešna vrsta. Izkoristila je različne antropogene strukture; od smetišč, na katerih se hrani, do daljnovodov, na katerih počiva in namešča svoja gnezda.
Sivo vrano lahko v Sloveniji vidimo vse leto in jo zato uvrščamo med stalnice. Predvsem pozimi se po poljih in obrobjih mest združuje v večje jate, ki pa niso tako velike kot pri kavki ali poljski vrani. Življenjski prostor sive vrane bi težko natančno opisali, saj živi skoraj povsod. Ni je le v obsežnih strnjenih gozdovih in visokogorju. V severni Sloveniji poteka območje križanja s črno vrano.
Črna vrana
(Corvus corone)
Črna vrana je svoje ime dobila po enotno črnem perju s šibkim leskom. Po načinu življenja je zelo podobna sivi vrani. Po videzu je podobna poljski vrani in jo od slednje ločimo po manjši velikosti, drugačni obliki glave, operjeni bazi kljuna in manj črno-bleščečem perju.
Črna vrana je za razliko od sive vrane razširjena le v osrednji, zahodni in jugozahodni Evropi. Njen življenjski prostor je enak kot pri sivi vrani, najbolj pa ji ustreza obdelana zemlja s številnimi naselji.
V Sloveniji je črna vrana manj številčna od sive, saj pri nas dosega svojo jugovzhodno mejo razširjenosti. Najdemo jo le v severnem delu države, kjer posamezni osebki tvorijo mešane pare s sivo vrano.
Krokar
(Corvus corax)
Krokar je največji med evropskimi vrani. Njegovo perje je enotno črno, na soncu pa se lahko blešči v odtenkih kovinsko zelene ali vijolične barve. V letu sta poleg klinastega repa in dolgih peruti opazna še močan kljun in zaradi zmršenih peres v bradi širok vrat.
Življenjski prostor krokarja so velika gozdnata območja in gorska pokrajina z zadostnim številom večjih sesalcev, ki so ključnega pomena za njegovo prehrano. Kot habitatni generalist se prilagaja tudi drugim okoljem. Gnezdi na nedostopnih mestih kot so skalne police v strmih ostenjih ter na visokih drevesih, v zadnjih desetletjih pa opažamo vse pogosteje gnezdenje na stebrih daljnovodov in zgradbah.
V Sloveniji je dokaj pogosta celoletna vrsta, razširjena po večjem delu države.