DOPPS je danes na Evropsko Komisijo v Bruslju naslovil uradno pritožbo zaradi naglega upadanja travniških ptic v Sloveniji. Upadanje populacij ptic je posledica uničujočega sistema kmetijskih subvencij.
Travniški habitati in travniške vrste ptic spadajo med najbolj ogrožene. Kljub temu, da jih varuje Ptičja direktiva naglo upadajo marsikje po Evropi. Zaradi tega so v partnerstvu za varstvo ptic BirdLife sklenili opozoriti Evropsko Komisijo, da ukrepa proti državam članicam, ki svojih obvez glede varstva narave ne jemljejo resno. Danes sta sočasno uradne pritožbe na Komisijo poslala slovenski in nemški BirdLife partner, DOPPS in NABU.
V Sloveniji travniške vrste ptic, kot so kosec, poljski škrjanec in veliki strnad, dramatično upadajo po vsej državi. Posebej zaskrbljujoče je, da strmo upadajo tudi v območjih Natura 2000, ki so namenjena ohranjanju prav teh ptic.
Od leta 2008 do 2013 so populacije travniških vrste v Sloveniji upadle za 33 %, za tretjino v samo 5 letih! Na Ljubljanskem barju je populacija kosca upadla za 60 %, populacija repaljščice pa je od leta 1994 zrušila za več kot 80 %. Podobno je na Goričkem, tam so v 15 letih populacije velikega skovika in smrdokavre upadle za več kot 75 %. Ornitologi ocenjujejo, da sta vrtni strnad in veliki škurh v Sloveniji na robu izumrtja.
Skupni imenovalec vsem tem žalostnim zgodbam je uničujoča kmetijska politika. Država s sistemom kmetijskih subvencij kmete usmerja v intenziviranje travnikov in v preoravanje travnikov v njive. Tako se je v 10 letih med 2000 in 2010 površina trajnih travnikov in pašnikov v Sloveniji zmanjšala za 7,3 %, v istem času pa so se najbolj intenzivni, štiri in večkosni travniki povečali za 29 %.
Da bi spodbudila kmete k naravi prijaznemu gospodarjenju Evropska Unija namenja velika sredstva. Samo v obliki kmetijsko-okoljskih ukrepov je bilo kmetom v Sloveniji v letih 2007-2012 izplačano 188 milijonov evrov. Tri četrtine od tega denarja je prišlo iz proračuna Evropske unije. A ta denar je bil porabljen slabo: za spodbujanje pticam prijaznega gospodarjenja s travniki je bilo izplačanega komaj 0,12 milijona evrov.
Kmetijsko-okoljski ukrepi so priložnost predvsem za male kmete, katerim marsikje po Evropi predstavljajo pomemben delež prihodkov. Tako npr. kmet na Poljskem za hektar travnika v območju Natura 2000, če ga upravlja pticam prijazno, prejme več kot 700 € letno. V Sloveniji pa je obljubljeno plačilo tako majhno, da komaj pokrije stroške.
Te dni na Ministrstvu za kmetijstvo in okolje za zaprtimi vrati potekajo intenzivna pogajanja o razdelitvi več 100 milijonskega kmetijsko-okoljskega kolača v letih 2014-2020. Ministrstvo ima priložnost, da s temi sredstvi, ki jih za namene varstva okolja zberejo evropski davkoplačevalci, podpre male kmete in hkrati svoje obveznosti glede ohranjanja narave. Ni nam znano, če imajo mali kmetje na teh pogajanjih svojega predstavnika. Varstvenikom narave pa so vrata zaprta.