Za ohranitev naglo izginjajočih travniških vrst ptic in metuljev so v Sloveniji potrebni hitri in ambiciozni ukrepi

Objavljeno strokovno stališče DOPPS in DPOMS do prihodnje kmetijske politike

Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (DOPPS) in Društvo za proučevanje in ohranjanje metuljev Slovenije (DPOMS) sta danes objavila stališče do Skupne kmetijske politike po letu 2020 v Sloveniji s predlogi za reševanje problematike izginjanja travniških vrst ptic in barjanskega okarčka. Stališče je nastalo kot odgovor na uradni opomin Republiki Sloveniji, ki ga je julija lani Evropska komisija izdala zaradi kritičnega stanja travniških vrst ptic in metulja barjanskega okarčka.

Namen stališča, ki je naslovljeno na pristojni okoljski in kmetijski ministrstvi in Evropsko komisijo, je izpostaviti strokovne rešitve, ki bi pripomogle k izboljšanju stanja travniških in drugih vrst ptic in metuljev. Ključni razlogi za njihovo izginjanje so namreč povezani z uničevanjem njihovih bivališč. To je na nekaterih območjih posledica intenziviranja kmetijstva (spreminjanje travišč v gnojene in večkrat letno košene travnike, preoravanje travnikov v njive, pretirana paša in izsekavanje mejic) in deloma urbanizacije. Predvsem v zahodni in južni Sloveniji pa je ključni problem tudi zaraščanje zaradi opuščanja kmetovanja.

Blaž Blažič, varstveni ornitolog DOPPS: »Naglo in obsežno izginjanje populacij ptic kmetijske krajine, s katerim se v Sloveniji soočamo v zadnjih letih je še posebej prizadelo travniške vrste. Razsežnosti problema so na nekaterih območjih postale že tako kritične, da pričakujemo, da bodo v naslednjem desetletju ali dveh nekatere vrste kot gnezdilke v Sloveniji izginile. Populacije ptic naglo izginjajo tudi na nekaterih območjih Natura 2000, ki so bila ciljno opredeljena prav za ohranjanje ključnih populacij teh vrst.«

dr. Tatjana Čelik, predstavnica DPOMS: »Strokovnjaki za metulje in druge vrste žuželk v zadnjih letih z zaskrbljenostjo spremljajo zmanjševanje njihovih populacij v traviščnih ekosistemih. Metulj barjanski okarček je v zadnjih petih letih izginil s treh posebnih ohranitvenih območij Natura 2000 v osrednji Sloveniji, v preostalem, največjem od njih (Ljubljansko barje), pa se je v zadnjih 18 letih velikost populacije zmanjšala za 75 %, bivališče vrste pa za 92 %. Če želimo takšne vrste ohraniti, so potrebni takojšni in bistveno bolj ambiciozni ukrepi, kot jih je Slovenija izvajala do sedaj.«

Strokovnjaki za ptice in metulje so v stališču izpostavili tri krovne cilje za izboljšanje stanja biotske pestrosti na območju Slovenije in za ciljne ukrepe na območjih Natura 2000. Vsak cilj nato vključuje več podrobnih usmeritev za pripravo posameznih instrumentov kmetijske politike, ki bi jih bilo treba uveljaviti v prihodnjem programskem obdobju 2021–2027.

Več informacij:
Blaž Blažič, DOPPS, 070 713 978, blaz.blazic@dopps.si
Nika Kogovšek, DPOMS, 031 253 701, kogovsek.nika@gmail.com

Stop netrajnostni bioenergiji!

Civilna družba je te dni vendarle dobila priložnost, da tudi uradno izrazi svoje mnenje o trajnosti vseh oblik bioenergije. Evropska komisija je namreč v februarju odprla javno posvetovanje o politiki EU na tem področju v obdobju od leta 2020 do 2030, ki se je zaključilo včeraj. DOPPS je skupaj z drugimi evropskimi BirdLife partnerji poudaril dejstvo, da trenutna raba bioenergije v Evropski uniji ni trajnostna, zato je nujno potrebno oblikovati nove ukrepe in izboljšati zakonodajo.

Partnerji BirdLife International smo ene od prvih nevladnih organizacij v Evropi, ki opozarjamo na nevarnosti, izhajajoče iz vse večje rabe bioenergije (tj. energije, ki je pridoblena iz različnih bioloških snovi, ki še niso bile podvržene procesu fosilizacije). Trajnostno pridobljena bioenergija ima sicer pomembno vlogo pri prehodu na obnovljive in bolj učinkovite vire energije v Evropi, vendar lahko povečanje uporabe biomase za energijo povzroči veliko okoljsko škodo preko neposrednih in posrednih spremembah rabe tal, izgube biotske pestrosti in spremembah v upravljanju z gozdovi.

Politika EU je na tem področju krenila v zelo napačno smer.

Najvišja okoljska tveganja so v proizvodnji bioenergije povezana z uporabo poljščin in dreves, saj to povečuje pritiske na kmetijska zemljišča in gozdove. BirdLife Europe zato poziva k popolni izključitvi teh virov iz proizvodnje bioenergije, ki naj se namesto tega osredotoči na rabo ostankov v kmetijski in gozdarski proizvodnji, bioloških odpadkov in gnoja.

Ariel Brunner, vodja skupine za javne politike pri BirdLife Europe: “Proizvodnja in raba bioenergije je v Evropski uniji krenila v zelo napačno smer. Namesto pametne rabe odpadnih snovi javne poltike podpirajo vse od izsekavanja gozdov do prisvajanja zemljišč in spreminjanja naravnih travišč v intenzivne monokulture. Čas je za fundamentalne spremembe.”

BirdLife zato skupaj z drugimi evropskimi nevladnimi organizacijami poziva Evropsko unijo, da v politike in zakonodajo na področju podnebnih sprememb in energetike vključi štiri ključne nadzorne ukrepe:

  • Rabo biomase za proizvodnjo energije je potrebno omejiti na raven, ki še omogoča njeno trajnostno rabo,
  • Zagotoviti je potrebno učinkovito in optimalno rabo virov biomase, ki je v skladu s principom kaskadne rabe,
  • Zagotoviti je potrebno zmanjšanje emisij in uvesti pravilno izračunavanje vseh emisij, ki nastanejo pri proizvodnji in rabi bioenergije,
  • Vpeljati je potrebno celovite in zavezujoče okoljske in socialne trajnostne kriterije.

Več o našem delu in stališčih na tem področju si lahko preberete na spletni strani BirdLife Europe (v angleščini).

DOPPS poziva Evropsko komisijo

DOPPS je danes na Evropsko Komisijo v Bruslju naslovil uradno pritožbo zaradi naglega upadanja travniških ptic v Sloveniji. Upadanje populacij ptic je posledica uničujočega sistema kmetijskih subvencij.

Travniški habitati in travniške vrste ptic spadajo med najbolj ogrožene. Kljub temu, da jih varuje Ptičja direktiva naglo upadajo marsikje po Evropi. Zaradi tega so v partnerstvu za varstvo ptic BirdLife sklenili opozoriti Evropsko Komisijo, da ukrepa proti državam članicam, ki svojih obvez glede varstva narave ne jemljejo resno. Danes sta sočasno uradne pritožbe na Komisijo poslala slovenski in nemški BirdLife partner, DOPPS in NABU.

V Sloveniji travniške vrste ptic, kot so kosec, poljski škrjanec in veliki strnad, dramatično upadajo po vsej državi. Posebej zaskrbljujoče je, da strmo upadajo tudi v območjih Natura 2000, ki so namenjena ohranjanju prav teh ptic.

Od leta 2008 do 2013 so populacije travniških vrste v Sloveniji upadle za 33 %, za tretjino v samo 5 letih! Na Ljubljanskem barju je populacija kosca upadla za 60 %, populacija repaljščice pa je od leta 1994 zrušila za več kot 80 %. Podobno je na Goričkem, tam so v 15 letih populacije velikega skovika in smrdokavre upadle za več kot 75 %. Ornitologi ocenjujejo, da sta vrtni strnad in veliki škurh v Sloveniji na robu izumrtja.

Skupni imenovalec vsem tem žalostnim zgodbam je uničujoča kmetijska politika. Država s sistemom kmetijskih subvencij kmete usmerja v intenziviranje travnikov in v preoravanje travnikov v njive. Tako se je v 10 letih med 2000 in 2010 površina trajnih travnikov in pašnikov v Sloveniji zmanjšala za 7,3 %, v istem času pa so se najbolj intenzivni, štiri in večkosni travniki povečali za 29 %.

Da bi spodbudila kmete k naravi prijaznemu gospodarjenju Evropska Unija namenja velika sredstva. Samo v obliki kmetijsko-okoljskih ukrepov je bilo kmetom v Sloveniji v letih 2007-2012 izplačano 188 milijonov evrov. Tri četrtine od tega denarja je prišlo iz proračuna Evropske unije. A ta denar je bil porabljen slabo: za spodbujanje pticam prijaznega gospodarjenja s travniki je bilo izplačanega komaj 0,12 milijona evrov.

Kmetijsko-okoljski ukrepi so priložnost predvsem za male kmete, katerim marsikje po Evropi predstavljajo pomemben delež prihodkov. Tako npr. kmet na Poljskem za hektar travnika v območju Natura 2000, če ga upravlja pticam prijazno, prejme več kot 700 € letno. V Sloveniji pa je obljubljeno plačilo tako majhno, da komaj pokrije stroške.

Te dni na Ministrstvu za kmetijstvo in okolje za zaprtimi vrati potekajo intenzivna pogajanja o razdelitvi več 100 milijonskega kmetijsko-okoljskega kolača v letih 2014-2020. Ministrstvo ima priložnost, da s temi sredstvi, ki jih za namene varstva okolja zberejo evropski davkoplačevalci, podpre male kmete in hkrati svoje obveznosti glede ohranjanja narave. Ni nam znano, če imajo mali kmetje na teh pogajanjih svojega predstavnika. Varstvenikom narave pa so vrata zaprta.