Splošno razširjena uporaba fitofarmacevtskih sredstev (pesticidov) na njivah in v trajnih nasadih ima velik negativen vpliv na ptice kmetijske krajine. Ptice lahko zaradi stika, vdihavanja ali zaužitja pesticida s hrano poginejo, lahko pa se neprestane manjše doze zaužitih pesticidov v njihovem telesu kopičijo in povzročajo razne težave, kot so na primer nepravilen razvoj zarodkov v jajcih, zmanjšanje velikosti legel, manj skrbno starševsko obnašanje, slabše branjenje teritorija, izguba telesne mase, šibek imunski sistem, letargično vedenje, večja podvrženost plenjenju, motnje v termoregulaciji in delovanju endokrinih žlez ter nepravilna orientacija v času selitve.
Foto: Katarina Denac
Pesticidi zmanjšajo pestrost in količino hrane za gnezdeče ptice, zaradi česar preživi manj mladičev, pa še ti so praviloma v slabši telesni kondiciji. Če to združimo z močno poenostavljeno krajino, v kateri zaradi intenzifikacije kmetijstva izginjajo ekstenzivni travniki, mejice, visokodebelni sadovnjaki, posamezna drevesa in grmi, mokrišča in drugi za ptice pomembni krajinski elementi, na drugi strani pa z opuščanjem kmetijstva in posledičnim zaraščanjem, dobimo sedanje stanje, ko je na nivoju Evropske unije zabeležen 52 % upad ptic kmetijske krajine od leta 1980, v Sloveniji pa 23,9 % upad od leta 2008. Raziskave kažejo, da večja količina porabljenih pesticidov vodi v zmanjšanje števila specializiranih vrst, prevladovati pa pričnejo nezahtevne, splošno razširjene ptice.
Za varstvo ptic in narave je zatorej izjemnega pomena, da se količina v kmetijstvu uporabljenih pesticidov čim bolj zmanjša. K temu prispeva tudi projekt Prirast, v katerem si Kmetijski inštitut Slovenije z 20 partnerji med drugim prizadeva tudi za manjšo porabo pesticidov in gnojil ter zmanjšanje izpusta toplogrednih plinov. Konkretno se bo v projektu preskusilo nekemično uničevanje krompirjeve cime s požiganjem, kar je posebej pomembno za ekološko pridelavo.
Poleg tega bodo v konzorciju preizkušene okolju prijazne metode dodelave semenskega materiala z uporabo derivatov celuloze in bioloških aktivnih snovi za filmsko oblaganje in peletiranje semen. V projektu bomo preučili možnosti povečanja izkoristka dušikovih gnojil in učinkovitosti uporabe mikrobnih stimulansov simbiotske vezave dušika, s čimer se lahko zmanjša poraba gnojil.
Projekt Prirast je financiran v okviru intervencije IRP38 Konzorciji institucij znanja v podporo prehodu kmetijstva v zeleno, digitalno in podnebno nevtralno iz Strateškega načrta Skupne kmetijske politike 2023-2027.