V četrtek, 15. 10. 2026, je v centru biotehnike in turizma Grm Novo mesto potekal dan odprtih vrat, na katerem sta se predstavila dva projekta IRP38, in sicer PRIRAST ter ROBOT4PLANTS. V okviru prvega je dr. Peter Dolničar s Kmetijskega inštituta Slovenije (KIS) predstavil vsebino projekta, organizirana pa je bila tudi razstava sort in križancev krompirja, primernih za ekološko pridelavo in preskušanih na kmetijah v okviru konzorcija PRIRAST.
Foto: Sabina Vrečko
KIS v okviru svojega žlahtniteljskega programa razvija sorte krompirja, prilagojene lokalnim podnebnim razmeram in odporne na različne bolezni. V ekološki pridelavi, kjer uporaba kemičnih fitofarmacevtskih sredstev ni dovoljena, so ključne lastnosti odpornost proti krompirjevi plesni, odpornost na virus Y ter dobra toleranca na sušo.
Med slovenskimi sortami, ki jih je razvil KIS, so za ekološko pridelavo najbolj uveljavljene naslednje: KIS Kokra (namensko vzgojena in potrjena srednje pozna sorta, izjemno odporna proti krompirjevi plesni in popolnoma odporna na virus Y), KIS Tamar (pozna sorta za ozimnico, stabilen pridelek in dobra splošna odpornost), KIS Mangart (srednje pozna sorta z visoko toleranco na sušo, kar je ključno za ekološke njive brez namakanja, ter popolno odpornostjo na virus Y), KIS Krka (srednje pozna in robustna sorta ozimnega krompirja za vse tipe tal, popolnoma odporna na virus Y) in KIS Slavnik (zelo zgodnja sorta, ki »prehiti« glavni pritisk krompirjeve plesni).
KIS je za ekološke sorte prilagodil konvencionalni sistem vzgoje novih sort tako, da od tretjega leta na polju odbira poteka po načelih ekološkega kmetovanja. V nova križanja vključujejo različne vire odpornosti na npr. krompirjevo plesen.
Foto: Katarina Denac
In kakšna je povezava med krompirjem in pticami?
Na krompirjevih njivah ponekod v Sloveniji gnezdijo pribe Vanellus vanellus, na primer na Kranjsko – Sorškem in Dravsko – Ptujskem polju. Prav tako se na njih v gnezditvenem in zimskem času pojavljajo poljski Alauda arvensis in čopasti škrjanci Galerida cristata, ki za mladiče iščejo različne nevretenčarje, pozimi pa se hranijo predvsem s semeni plevelov. Za tidve vrsti škrjancev so njive krompirja pomembno gnezdišče predvsem v kasnejšem delu gnezditvene sezone, ko je žito že previsoko. Takrat na njivah krompirja še najdejo predele z višjo vegetacijo (cime krompirja), kamor skrijejo gnezdo, ter takšne z golimi tlemi, kjer hrano najlažje opazijo in ujamejo. Ekološka pridelava za ptice pomeni več hrane in manjšo nevarnost pogina.
Projekt PRIRAST je financiran v okviru intervencije IRP38 Konzorciji institucij znanja v podporo prehodu kmetijstva v zeleno, digitalno in podnebno nevtralno iz Strateškega načrta Skupne kmetijske politike 2023-2027.