Novice

Zadnje objavljene novice:

Spoznaj gozdne specialiste: KOCONOGI ČUK

, Novice

Koconogi čuk je majhna vrsta sove, ki je aktivna izključno v nočnem času. Zanj so značilne velike rumene oči in začuden pogled.

Koconogi čuk. Foto: Jure Novak

Naseljuje iglaste gozdove v gorskem svetu, predvsem na nadmorski višini med 600 in 1400 metrov. Najdemo ga tudi v nižje ležečih gozdovih, kjer pa je več plenilcev (denimo kune) in tekmecev, kot je lesna sova, zato si raje izbira gozdove v višjih legah.

Odrasli koconogi čuki so sivo rjave barve z belimi pegami, mladiči pa so bolj čokoladno rjavo obarvani.

Večji del življenja preživijo v samoti, družabni postanejo le v paritveni sezoni, ko je treba poskrbeti za nadaljevanje rodu. Samec takrat poišče ustrezno duplo, kamor nastavi plen in prične s petjem. S tem privabi samico, ki dobro pregleda duplo in če tudi ona le-to prepozna kot ustrezno mesto za gnezdenje, jo tako tudi osvoji.

Koconogega čuka bomo tako našli le tam, kjer je v gozdu dovolj starih dreves z dupli. Taka drevesa so v gospodarjenih gozdovih redka, kar bistveno omejuje razširjenost te zanimive in malo poznane vrste sove.

V okviru projekta Varuhi naravnih gozdov bomo zato na DOPPS s pomočjo vseh srčnih varuhov zagotovili večji delež naravi prepuščenih gozdov. Ti gozdovi bodo izvzeti iz gospodarjenja, zato bo v njih tudi več dreves z dupli. S tem bomo naredili korak naprej pri varovanju naših dragocenih gozdov in ohranjali gozdne specialiste, kot je koconogi čuk.

Postani varuh tudi ti in pomagaj našim dragocenim gozdnim specialistom!

Obišči spletno stran www.gozdnispecialisti.si.

Projekt Varuhi naravnih gozdov je financiran v okviru programa Active Citizens Fund.

Varuhi koconogega čuka Adi Smolar, Lorella Flego in Ninna Kozorog. 

Tehnologija za življenje in nadaljnje učinkovito upravljanje naravnih rezervatov

, Novice

Na Društvu za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (DOPPS) upravljamo tri naravne rezervate, kjer ohranjamo edinstvena življenjska okolja, kamor se lahko zatečejo številne živalske in rastlinske vrste. Tako pomembno prispevamo k ohranjanju biotske pestrosti, varovanju naravnih in kulturnih virov, kot tudi blaženju podnebnih sprememb.

Za trajnostno upravljanje NR Iški morost uporabljamo orodja Bosch. Foto: Alen Ploj

Ohranjanje naravnih rezervatov od zaposlenih in prostovoljcev DOPPS zahteva veliko spretnosti, občutka za krajino in njene prebivalce, obenem pa tudi ogromno fizičnega dela s čim manjšimi posegi v naravo.

Delo se večinoma izvaja v okolju brez električnih priključkov, zato akumulatorske naprave predstavljajo velik doprinos in pomemben del vzdrževalne opreme, ki med drugim služi za upravljanje z vegetacijo, vodnim režimom in infrastrukturo, kot tudi za izdelovanje gnezdilnic in krmilnic.

Vsakršno dejanje in aktivnost v smeri trajnostnega delovanja in prizadevanja za zmanjšanje ogljičnega odtisa pozdravljajo tudi Robert Bosch d.o.o. Slovenija.

Prepoznali so izjemno delo ter prizadevanja DOPPS in zato društvo podprli z donacijo električnih orodij in naprav blagovne znamke Bosch v višini 6.526,72 eur.

Ob predaji donacije v Naravnem rezervatu Iški morost je Mirsada Kudrič, generalna direktorica podjetij Robert Bosch d.o.o. Hrvaška in Robert Bosch d.o.o. Slovenija, izpostavila pomembno izobraževalno vlogo naravnih rezervatov, potrebo po promociji naravovarstvene in trajnostne rabe naravnih virov ter dodala, da »naš slogan Tehnologija za življenje pomeni, da proizvajamo tehnologijo, ki prispeva k varnosti in kakovosti življenja. Z mislijo na varovanje okolja je vsa naša tehnologija usmerjena k zelenim in obnovljivim virom energije, kar predstavlja naš pozitivni vpliv in pristop k varovanju okolja in živali. Izjemno veseli smo, da lahko združimo moči za skupno dobro in sprejmemo povabilo za sodelovanje v lokalnih društvih in iniciativah.«

Donacijo je sprejel dr. Damijan Denac, direktor DOPPS. Ob tej priložnosti je poudaril pomembnost takšnega sodelovanja za ohranjanje narave. »Obstoj in ohranjanje biotske raznovrstnosti ter naravnih danosti je izjemnega pomena, saj direktno vpliva na kakovost življenja vseh nas. Glavni cilji pri upravljanju rezervatov so varovanje ogroženih vrst ptic, varstvo narave in izobraževanje. Pri ogromni količini dela, ki zajema košnjo, obrezovanje grmovja, vzdrževanje lesa in podobno potrebujemo raznovrstno orodje in presrečni smo bili, ko ste se v Boschu pozitivno odzvali na našo prošnjo in velikodušno pomagali z donacijo, ki je za nas izjemnega pomena za vzdrževanje rezervatov. V ozadju lahko slišimo petje velikega strnada in naj nam ta melodija odzvanja v zavesti tudi v prihodnje, saj ste s svojo donacijo društvu DOPPS omogočili pticam, da tukaj gnezdijo in se uspešno razmnožujejo.«

Predsednik društva DOPPS Rudolf Tekavčič se je pridružil zahvali in šaljivo dodal, da je Slovenija že zdaj prepredena z orodjem Bosch. Donirano orodje bomo namreč razdelili med vse tri narave rezervate, s katerimi upravljamo – Iški Morost, Škocjanski zatok in Ormoške lagune.

Predaja donacije Bosch v Naravnem rezervatu Iški morost. Foto: Alen Ploj

 

Spoznaj gozdne specialiste: ČRNA ŠTORKLJA

, Novice

Črna in bela štorklja sodita v družino štorkelj Ciconiidae. Na prvi pogled bi rekli, da sta si res zelo podobni – edino v barvi se razlikujeta. Vendar pa se ti dve prečudoviti vrsti med sabo zelo razlikujeta, tako v obnašanju kot v izbiri habitata.

Bela štorklja je zagotovo ena najbolj znamenitih ptic selivk. Širom sveta so znane kot znanilke sreče, pomladi in prinašalke otrok.

Gnezdijo v kulturni krajini, kjer imajo na voljo dovolj vlažnih in trajnih travnikov, bogatih s plenom (dvoživke, žuželke, manjši sesalci). Prilagodile so se na gnezdenje v bližini človekovih bivališč, predvsem na daljnovodnih drogovih, in se človeka ne bojijo. S številnimi ljudmi so vzpostavile tesno vez, saj v bližini njihovih domov gnezdijo že več let zapored. Nekateri domačini tako lahko povedo, da se jim štorklja približa tudi na razdaljo do dveh metrov.

Črna štorklja (levo) in bele štorklja (desno). Foto: Jure Novak in Alen Ploj

Črna štorklja pa je veliko bolj sramežljiva kot njena bližnja sorodnica in za življenje potrebuje mirno okolje. Gnezdi le v gozdovih, ki niso moteni s strani človeka. Človeka se že na daleč izogiba, zato jo tudi redkeje opazimo. Za gnezdenje si izbira odročnejše predele gozdov, predvsem takih, kjer tečejo manjši potoki. Prehranjuje so v plitvih vodah potokov, močvirij, včasih tudi na mokriščih, kjer pleni predvsem ribe. 

Tako kot bele štorklje, se tudi črne vračajo v isto gnezdo, ki pa si ga naredijo na večjem drevesu v mirnem delu gozda.

V Sloveniji gnezdi le 40–60 parov črnih štorkelj. Za obstoj te dragocene vrste pri nas je pomembno ohranjanje mirnih, naravnih gozdov, s starimi velikimi drevesi ter omejevanje človekovih aktivnosti v času njenega razmnoževanja (maj–avgust).

Ker nam takih gozdov v Sloveniji bistveno primanjkuje bomo na DOPPS, v okviru projekta Varuhi naravnih gozdov, s pomočjo vseh srčnih varuhov zagotovili večji delež naravi prepuščenih gozdov. S tem bomo naredili korak naprej pri varovanju naših dragocenih gozdov in ohranjali gozdne specialiste, kot je črna štorklja.

Postani varuh tudi ti in pomagaj našim dragocenim gozdnim specialistom!

Obišči spletno stran www.gozdnispecialisti.si

Projekt Varuhi naravnih gozdov je financiran v okviru programa Active Citizens Fund.

 

 

Izšel je priročnik Varstvo biodiverzitete v kmetijski krajini – EIP VIVEK

, Novice

Z namenom razširjanja rezultatov, pridobljenih v okviru projekta EIP VIVEK, ki ga delno financirata Evropska unija iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja in Republika Slovenija iz podukrepa 16.5, smo pripravili priročnik z naslovom Varstvo biodiverzitete v kmetijski krajini – EIP VIVEK.

V priročniku so predstavljene značilnosti in ekološke potrebe ciljnih vrst ptic kmetijske krajine (pribe, hribskega in poljskega škrjanca) in travniških habitatnih tipov (HT 6410 in HT 6210 (*)), v projektu preizkušene rešitve, tekom projekta pridobljena znanja ter širši učinki teh rešitev na kmetijsko pridelavo, varstvo narave in podnebje.

Priročnik je namenjen predvsem kmetijskim gospodarstvom, pa tudi širši zainteresirani javnosti in je prosto dostopen v digitalni obliki.

Vabljeni k branju!

Varstvo biodiverzitete v kmetijski krajini

 

 

Spoznaj gozdne specialiste: BELOHRBTI DETEL

, Novice

Belohrbti detel (Dendrocopos leucotos) velja za eno najredkejših vrst žoln v Evropi.

Belohrbti detel. Foto: Tomaž Mihelič

Je specialist starih bukovih gozdov, ki v svojem habitatu potrebuje 35-60 m3/ha odmrle lesne mase, kar lahko pomeni 15–25 % celotne lesne zaloge. Kontinent poseljujeta dve podvrsti: leucotos osrednjo, severno in vzhodno Evropo, lilfordi pa gorovja južne Evrope.

Podvrsti se ekološko in morfološko razlikujeta, novejše genetske raziskave pa so pokazale tudi daljšo zgodovinsko izoliranost med obema. Lilfordi je evolucijsko starejša podvrsta, je pa tudi bolj ogrožena, saj je njeno območje razširjenosti omejeno in ponekod fragmentirano.

Belohrbti detel je v Sloveniji zastopan ravno s podvrsto lilfordi, njegova populacija pa je ocenjena na 100-150 gnezdečih parov. Če vemo, da je to specialist bukve, ki je gradnica večine slovenskega gozda, lahko opazimo neverjeten vpliv, ki ga ima gozdarstvo na to vrsto.

Danes naseljuje predvsem stare bukove gozdove, na višjih nadmorskih višinah, kjer so ti zaradi razmeroma težje dostopnosti bolje ohranjeni. Med detli velja za prehranskega specialista, saj se hrani skoraj izključno z ličinkami hroščev, predvsem kozličkov, ki jih najde v mrtvem lesu.

Za preživetje torej nujno potrebuje velike količine odmrlega drevja, prevladovati pa morajo debelejša drevesa.

Belohrbti detel je odličen indikator naravnih gozdov in krovna vrsta, z varstvom katere posredno varujemo tudi druge ogrožene organizme, ki živijo v istem habitatu. Raziskave so pokazale, da ima belohrbti detel zelo velik domači okoliš (ta lahko pokriva tudi več sto hektarjev), za njegovo ohranjanje so zato nujno potrebna večja sklenjena gozdna območja, izvzeta iz vsakršne gospodarske rabe. 

Ker nam takih gozdov v Sloveniji bistveno primanjkuje bomo na DOPPS, v okviru projekta Varuhi naravnih gozdov, s pomočjo vseh srčnih varuhov zagotovili večji delež naravi prepuščenih gozdov. S tem bomo naredili korak naprej pri varovanju naših dragocenih gozdov in ohranjali gozdne specialiste, kot je belohrbti detel.

Postani varuh tudi ti in pomagaj našim dragocenim gozdnim specialistom!

Obišči spletno stran www.gozdnispecialisti.si.

Projekt Varuhi naravnih gozdov je financiran v okviru programa Active Citizens Fund.

Obisk obnovljenih travnikov v Belih Karpatih na Češkem

, Novice

Projektna ekipa. Foto: KIS

Med 25. in 27. majem smo se v sklopu mreženja (akcija E2) odpravili na Češko, in sicer na ogled obnovljenih travnikov v Belih Karpatih na JV države.

Naša gostiteljica je bila gospa Ivana Jongepierová, ki je zaposlena na češki Agenciji za varstvo narave in krajine, hkrati pa kot prostovoljka deluje tudi v nevladni organizaciji, ki upravlja s travniki v Naravnem rezervatu Čertoryje.

Gospa Jongepierová nam je zaupala mnoge podrobnosti iz obnove travnikov, ki nam bodo olajšale delo na naših projektnih območjih: kakšna je najmanjša količina semen, ki so jo uporabili za obnovo in bili zadovoljni z izidom; semena katerih rastlin najuspešneje požanje krtačni stroj; kakšno naj bo razmerje semen trav in zelišč v semenskih mešanicah. Predvsem pa nam je položila na srce, da travniki za obnovo potrebujejo čas in da naj ne bomo presenečeni, če ob koncu našega projekta še ne bodo v takšnem stanju, kot si ga želimo.

Več o našem obisku na Češko si lahko prebereš na www.lifeforseeds.si.

 

Enoletni monitoring ptic na in ob reki Dravi v letu 2021

, Novice

Sezona popisov je za ornitologe na vrhuncu, tudi ob reki Dravi, kjer že leta redno izvajamo popise vodnih ptic in tako spremljamo stanje ptic ob reki Dravi. V letu 2021 smo zaključili leto dni trajajoč monitoring vodnih ptic na Ptujskem jezeru in Ormoškem jezeru, ki smo ga izvajalli v okviru projekta “Naša Drava” na območju LAS Bogastvo podeželja. Ker podatke tekočih popisov še zbiramo smo se odločili, da vam predstavimo rezultate lanskega dela.

mlakarice Foto: Jure Novak

Kako smo preštevali vodne ptice?

Štetja vodnih ptic smo sistematično opravljali v obdobju od začetka oktobra 2020 do konca septembra 2021, torej v neprekinjenem nizu enega leta. Za potrebe spremljanja številčnosti vodnih ptic smo koledarsko leto razdelili na desetdnevne periode (dekade). Koledarsko leto sestoji iz 36 dekad. V tem obdobju smo celovit popis vodnih ptic opravili enkrat v vsaki dekadi. Upoštevali smo tudi naključno zbrane podatke drugih opazovalcev.

Sistematično smo popisovali samo vodne ptice (okvirno predstavniki družin Gaviidae, Podicipedidae, Pelecanidae, Phalacrocoracidae, Ardeidae, Ciconiidae, Threskiornithidae, Anatidae, Rallidae, Gruidae, Haematopodidae, Recurvirostridae, Charadriidae, Scolopacidae, Stercoraridae, Laridae in Sternidae ter vodomec) ter nekatere vrste ujed, vezane na vodne habitate: črnega škarnika, belorepca, rjavega lunja, velikega klinkača in ribjega orla.

Kaj smo ugotovili?

V obdobju monitoringa je bilo na Ptujskem jezeru zabeleženih 91 vrst vodnih ptic, na Ormoškem jezeru 82 vrst in skupaj 99 vrst vodnih ptic.

Pri 11 najštevilnejših vrstah so največja prešteta števila presegla 1000 osebkov. Rečni galeb (max 10.648 os. na prenočišču) je v času spomladanske selitve edini presegel število 10.000 osebkov, rumenonogi galeb v času jesenske selitve pa edini 5000 osebkov (max 6346 os. na prenočišču). Razen omenjenih vrst galebov, so bila še pri naslednjih vrstah največja števila zabeležena na skupinskih prenočiščih: pritlikavi kormoran, mala bela čaplja, zvonec, veliki žagar, sivi galeb in črnomorski galeb. Večina vrst (72) nikdar v obravnavanem obdobju ni presegla 100 osebkov v posamezni dekadi, 51 pa nikdar 10 osebkov in se torej pojavljajo posamič oz. v majhnem številu.

V okviru koledarskega leta je bilo vodnih ptic najmanj v spomladanskih mesecih in zgodnjem poletju (april–avgust), največ pa pozno jeseni in pozimi (september–marec). V celotnem obdobju monitoringa je bilo skupaj največ vodnih ptic preštetih v 31. dekadi (začetek novembra) in sicer 17.659 osebkov, najmanj pa v 15. dekadi (konec maja) in sicer 2530 osebkov.

Vabilo članom k predlaganju kandidatov za organe DOPPS

, Novice

Spoštovane članice in člani,

z letošnjim letom temeljni organi DOPPS zaključujejo z mandatnim obdobjem 2020–2022. Na letošnji skupščini Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije, ki bo predvidoma potekala v septembru, bodo zato v skladu s statutom potekale volitve naslednjih temeljnih organov:

  • predsednika društva,
  • podpredsednika društva,
  • upravnega odbora,
  • nadzornega odbora.

Člani društva imate možnost, da podate predloge možnih kandidatov, ki jih bo nato obravnaval upravni odbor. Za mesto v temeljnih organih lahko kandidirajo le tisti člani društva, ki so pred tem že aktivno sodelovali pri delu društva in pri društvenih projektih in ki so s svojim delom znatno prispevali k uresničevanju poslanstva in dejavnosti društva. Mandat organov traja dve leti.

Člani društva lahko predlog z obrazložitvijo in pisnim soglasjem kandidata podate preko elektronske pošte dopps@dopps.si do 5. junija 2022.

Končni predlog upravnega odbora pred volitvami potrjuje nadzorni odbor, ki je zadolžen za presojo ustreznosti kandidatov glede na določila statuta.

 

S prijaznimi pozdravi,

Rudolf Tekavčič,
predsednik DOPPS

Poročilo BirdLife International: Države Evropske unije niso uspešne pri ohranjanju morskih ptic

, Novice

Na ozemlju Evropske unije gnezdi in/ali prezimuje 67 vrst morskih ptic. Nekatere med njimi so endemične in številne ogrožene. Morske ptice gnezdijo na kopnem, a so zaradi prehranjevanja odvisne od morskega okolja. Žal so njihova bivališča ogrožena tako na kopnem kot na morju.

Na kopnem jih ogrožajo zlasti invazivne tujerodne vrste, ki plenijo njihova jajca in mladiče. Na morju resne grožnje predstavljajo prilov v ribolovno orodje, primanjkljaj hrane zaradi prekomernega ribolova, energetska infrastruktura in onesnaževanje.

Za ohranjanje morskih ptic je ključna zaščita njihovih gnezdečih kolonij ter priobalnih območij in odprtega morja. V kolikor bomo pri tem neuspešni, bodo te ekološko pomembne vrste kmalu zapustile naša morja in nebo.

Foto: Duša Vadnjal

Novo poročilo zveze BirdLife International podaja oceno o tem, do kakšne mere so v 22 obalnih državah Evropske unije, med drugim v Sloveniji, Mednarodno pomembna območja za morske ptice (morska območja IBA) zavarovana kot Posebna varstvena območja (območja SPA) in tako vključena v omrežje Natura 2000.

Posebna varstvena območja predstavljajo del omrežja Natura 2000 in so pomembno orodje za zaščito najpomembnejših bivališč morskih ptic. Eden od ciljev Strategije EU za biotsko raznovrstnost do leta 2030 je tudi razširitev morskih zavarovanih območij na 30% površine morij v EU. Da bi to dosegli, je treba znatno povečati zavarovana območja, saj je bilo v letu 2019 zavarovanega zgolj 11% morja v EU. Z dopolnitvijo omrežja Natura 2000 ima EU priložnost, da ta cilj tudi doseže.

Poročilo poudarja napredek, ki je bil narejen z razglasitvijo območij SPA v morskem okolju od leta 2014, in izpostavlja vrzeli, ki jih je treba zapolniti, da bi v morskem okolju izpopolnili omrežje Natura 2000 z novimi območji SPA. Poročilo tudi poudarja, da je za doseganje učinkovitega varstva morskih ptic v EU nujna identifikacija in razglasitev novih območij na morju, kot tudi zagotovilo, da bodo vsa območja ustrezno upravljana na osnovi znanstveno utemeljenih varstvenih ciljev in učinkovitega monitoringa. BirdLife International poziva EU države članice, da uporabijo to poročilo kot vodilo za identifikacijo in pravočasno razglasitev pomembnih območij za varstvo ptic ter zagotovijo njihovo ohranitev v evropskih morjih.

V pripravo poročila je bil vključen tudi DOPPS, ki je v preteklih letih vložil veliko truda in resursov v oblikovanje strokovnih predlogov za razglasitev morskih območij SPA. Območja SPA trenutno pokrivajo zgolj 3 % slovenskega morja in le 6 % površine morskih območij IBA, ki so bila predlagana za območja SPA. Slovenija ima že več let pripravljene vse strokovne podlage za razglasitev območja SPA Osrednji Tržaški zaliv za vranjeka, k čemur pa Ministrstvo za okolje in prostor še ni pristopilo. Opustitev te razglasitve je trenutno tudi predmet postopka Evropske komisije za ugotavljanje kršitev evropske zakonodaje s strani Republike Slovenije.  

Celotno poročilo je dostopno tukaj.