Kako kakovostno načrtovati obnovo narave, da bo narava lahko pomagala nam? Izšel je slovenski prevod Smernic in priporočil za ambiciozne načrte za obnovo narave.

1. september 2026 predstavlja skrajni rok, ko morajo države članice Evropske unije (EU) oddati osnutke svojih načrtov za obnovo narave, k čemur jih zavezuje lani sprejeta uredba EU o obnovi narave. Datum se morda zdi oddaljen, a naloga, ki je pred državami, tudi Slovenijo, je velik zalogaj. Uredba EU o obnovi narave državam namreč nalaga, da opišejo ukrepe za obnovo narave in način spremljanja njihove učinkovitosti ter določijo velikost površin, na katerih je treba izvesti obnovo, hkrati pa opišejo predvidene družbeno-gospodarske učinke in metode financiranja. Pomembno je, da vsebujejo podrobne plane do leta 2032 ter strateške poglede za obdobje do leta 2050.

Čeprav je Ministrstvo za naravne vire in prostor jeseni obljubilo, da bo proces priprave načrta obnove v Sloveniji kar se da vključujoč – nevladne organizacije oz. civilna družba, ki delujemo na področju ohranjanja narave oz. varstva okolja smo interes za sodelovanje zelo jasno izrazile –, ministrstvo javnosti še ni posredovalo nobenih informacij o začetku tovrstnega nacionalnega procesa in predvidenih možnostih sodelovanja v procesu. Da pa se obnovo narave začne čimprej načrtovati (in seveda tudi izvajati), ni velikega pomena le za naravo, ampak predvsem za družbo, saj je to ključen korak k izhodu iz podnebne in biodiverzitetne krize.

Obnovo narave zahteva škoda, ki smo jo v preteklih desetletjih v obliki degradacije ekosistemov in biodiverzitete kljub dogovorjenim ohranitvenim ukrepom povzročili naravi. Za naprej pa moramo svoje vzorce razmišljanja in delovanja spreminjati z rešitvami, ki temeljijo na naravi. Na ta način bomo krepili odpornost na posledice podnebnih sprememb, naša prihodnost in prihodnost naših zanamcev pa bo varnejša, boljša.

Ker se v civilni družbi, tako evropski kot slovenski, zavedamo, kako zahtevna naloga je pred nami, so v Inštitutu za evropsko okoljsko politiko (Institute for European Environmental Policy) pripravili smernice in priporočila za pripravo ambicioznih načrtov za obnovo narave, na PIC – Pravnem centru za varstvo človekovih pravic in okolja in Društvu za opazovanje in proučevanje ptic Slovenija (DOPPS) pa smo poskrbeli za njihov prevod v slovenščino. Želimo si namreč, da da bi bila vsebina kar se da dostopna čim širši strokovni in splošni javnosti.

 Izpostavljamo nekaj konkretnih priporočil državam:

• Akterji civilne družbe in deležniki morajo biti vključeni od začetka procesa priprave načrta.
• Nacionalni načrti za obnovo narave morajo vključevati zelo podrobne in na dejstvih temelječe informacije, povezane s cilji za specifične ekosisteme in horizontalnimi elementi, ter morajo biti dostopni javnosti.
• Zagotoviti je treba skladnost s politikami in medsektorsko sodelovanje, da k obnovi narave ne bi pristopili ločeno.
• Ukrepe za obnovo je treba začeti čim prej in redno spremljati.

Vsak dan, mesec, ko obnovo narave postavljamo na stranski tir, je namreč izgubljen. Zato je neizmerno pomembno, da ne odlašamo več in da se za obnovo narave zavzame celotna vlada. Čeprav je bil nedavno v javni razpravi izvedbeni akt za enotno obliko nacionalnega načrta obnove, je ključno, da se z začetkom priprave načrta ne čaka do njegovega sprejema. Kajti, ne pozabimo: “Ura tiktaka, obnova narave pa še čaka!”

Uredba EU o obnovi narave je temeljni dokument, ki nas bo vodil na poti opaznega izboljšanja stanja degradiranih ekosistemov v Evropi, s tem pa tudi na poti prilagajanja podnebnim spremembam in njihovim posledicam. Brez občutne obnove narave EU namreč med drugim ne bo mogla doseči cilja podnebne nevtralnosti do leta 2050.

V uredbi so za države članice določeni pravno zavezujoči cilji, da do leta 2030 obnovijo 20 % kopenskih in 20 % morskih območij, do leta 2050 pa vse ekosisteme, ki obnovo potrebujejo. Vključuje prilagojene cilje za kopenske, obalne, sladkovodne in morske ter mestne, kmetijske in gozdne ekosisteme, pa tudi za populacije opraševalcev.

Prevod priporočil in smernic za ambiciozne načrte za obnovo narave je nastal v sklopu projekta Zagovorniki okolja – Narava za podnebje, ki ga financirata Eko sklad in Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo iz sredstev Sklada za podnebne spremembe.