Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije je v Pokrajinski in študijski knjižnici v Murski Soboti organiziralo predavanje z naslovom Upravljanje z vranami na Hrvaškem.

Poljska vrana. Foto: Eva Horvat

Povod za predavanje je bila vloga za plašenje in odstranitev gnezd poljske vrane v grajskem parku, ki jo je Mestna občina Murska Sobota, na podlagi pritožb občanov in konfliktov z vranami, podala na Ministrstvo za naravne vire in prostor.

V Društvu za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije želimo pomagati in reševati pri omenjeni problematiki, vendar smo mnenja, da tako drastični in enostranski ukrepi ne bodo pomagali.

Zato smo se odločili, da v Mursko Soboto povabimo predstavnike Javne ustanove Međimurska priroda, ki v Čakovcu že 15 let soupravlja mestni park, v katerem gnezdi večja skupina poljskih vran. V Čakovcu in v drugih večjih hrvaških mestih od leta 2017, z namenom spremljanja stanja poljske in sive vrane ter reševanja morebitnih problemov med njimi in ljudmi, poteka štetje te vrste. Tako je na primer v Zagrebu letos gnezdilo 1245 parov poljskih vran, v Čakovcu 689 parov. Za primerjavo, v grajskem parku v Murski Soboti smo našteli 53 parov.

Sara Srša iz Međimurske prirode je predstavila glavne razloge pojavljanja vran v mestih. »Sive vrane so se prilagodile na življenje v mestih, saj se prehranjujejo z odpadki ter z rastlinsko in živalsko hrano na odprtih površinah, v mestih pa skoraj nimajo plenilcev. Enako velja za poljske vrane. Za razliko od sivih se poljske vrane večinoma prehranjujejo na poljih. Obe vrsti sicer veljata za »čistilce«, saj pobirata vse, kar v naravi pogine«. Izpostavila je probleme, ki nastajajo zaradi gnezdenja obeh vrst v hrvaških mestih. Obe vrsti odnašata smeti iz košev, sta hrupni, težave nastajajo zaradi njunih iztrebkov na parkovni infrastrukturi. Ampak agresivno vedenje je v času gnezdenja značilno samo za sivo vrano, medtem ko je poljska vrana plašna, tudi če so mladiči izven gnezda in so v bližini ljudje. Dokazano je, da nimata posebnega vpliva na ptice pevke, saj so območja njunega gnezdenja običajno degradirana in neprimerna za gnezdenje večine drugih ptic.

Predavanje Upravljanje z vranami na Hrvaškem. Foto: Pomurska sekcija DOPPS

Mihaela Mesarić iz Međimurske prirode je predstavila ukrepe, ki jih izvajajo na Hrvaškem na območjih večjega števila gnezdečih parov vran. »Če se želimo izogniti konfliktom z vranami je pomembno, da odgovorno odlagamo odpadke, da nameščamo zaprte koše, do katerih imajo živali težji dostop in smeti redno odvažamo. Predvsem sivim vranam tako onemogočamo dostopati do hrane, s čimer zmanjšujemo možnost njihovega gnezdenja in življenja v mestih«. Pri tem pa je poudarila, da je obiskovalce parkov potrebno informirati in ozaveščati o prisotnosti vran z informacijskimi tablami in opozorilnimi znaki. Pomembno je, da ljudi izobražujemo in širimo koristne informacije, kot so na primer napotki, kako naj se obnašamo ob morebitnih napadih sivih vran.

Poleg naštetega je ključnega pomena, da za zmanjševanje konfliktov z vranami ustrezno načrtujemo umestitev parkovne infrastrukture. V parkih sadimo grmičevje in drevesa nižje rasti. Drevesa moramo saditi gosteje, vendar naj imajo redkejše krošnje. Infrastrukture, kot so klopi in mize, še posebej pa otroških igral, ne nameščamo pod ali v bližino dreves, kjer gnezdijo vrane.

Slednje je še posebej pomembno pri načrtovanju obnove grajskega parka, ki se ga loteva Mestna občina Murska Sobota. Če je potrebno, infrastrukturo v parku premeščamo, poti in objekte v bližini vranjih gnezd pa pogosteje čistimo in vzdržujemo.

Mihaela Mesarić je za zaključek povedala: »S posekom mejic in manjših gozdičev v odprti kmetijski krajini smo vrane pregnali v mesta, kjer se počutijo varno. Zdaj jih nočemo v mestih. A načini, da bi jih pregnali iz mest, niso učinkoviti. Zato se moramo naučiti živeti z njimi.«