Marca 2024 sta Ljubljana in Izmir (Turčija) v okviru programa pobratenja turških mest z evropskimi pristopili k skupnemu sodelovanju za zeleno prihodnost. V projektu Upravljanje s sušo in ohranjanje mokrišč za trajnostno urbano prihodnost sodelujejo trije turški in trije slovenski partnerji, poleg Regionalne razvojne agencije Ljubljanske urbane regije (RRA LUR) še Mestna občina Ljubljana (MOL) in naše društvo.
Ljubjansko barje. Foto: Jošt Gantar
Glavni cilj projekta je ustvariti močno trajnostno vez med Izmirjem in Ljubljano z okrepitvijo dialoga, povečanjem kapacitet in izmenjavo strokovnega znanja o obvladovanju suše in ohranjanju mokrišč. Partnerji si želijo skozi projektne aktivnosti doseči predvsem:
- povečanje prilagodljivosti in odpornosti Izmirja in Ljubljane proti negativnim učinkom suše,
na podlagi obstoječih podatkov ustvariti učinkovito lokalno, regionalno in sektorsko strategijo,
- razviti otipljivo in trajnostno mrežo med obema mestoma in
- spodbujati zavedanje o pomenu mokrišč, kot sta Ljubljansko Barje in delta Gediz v javnosti, še posebej med mladimi
- povečati nivo znanja kmetovalcev in drugih specifičnih skupin.
Posledice napredujoče suše in pomen ohranjanja mokrišč
Samo v zadnjih dveh desetletjih so Združeni narodi ocenili, da je suša prizadela 1,5 milijarde ljudi in povzročila gospodarsko škodo v višini najmanj 124 milijard dolarjev (Urad Združenih narodov za zmanjševanje tveganja nesreč, 2021).
Podnebne spremembe bodo verjetno povečale trajanje in intenzivnost suše, hkrati pa procesi obsežne urbanizacije prispevajo k povečanemu mestnemu povpraševanju po vodi. Po podatkih Evropske agencije za okolje se zlasti južna Evropa in sredozemske države soočajo s hudimi izzivi pomanjkanja vode, ki se pojavljajo čez celo leto v mnogih rečnih bazenih, pri čemer je ključni pritisk na razpoložljivost vodnih virov poraba vode v kmetijstvu, javni vodovod in turizem (Poročilo EEA, 2020). Ranljivost mest za sušo se v mnogih svetovnih regijah povečuje.
Gediz delta. Foto: Damijan Denac
Mokrišča sodijo med najbolj ogrožene ekosisteme na svetu, saj jih je človek stoletja reguliral, zasipaval in izsuševal.
Danes je jasno, da mokrišča zagotavljajo pomembne ekosistemske storitve za družbo, zato se tudi odnos do njih spreminja. V sušnih obdobjih zagotavljajo vire vode, med poplavami pa vodo zadržujejo in so naravne razlivne površine, ki varujejo urbane predele.
V zadnjem času so mokrišča prepoznana tudi kot pomemben ponor ogljika in kot ena najučinkovitejših zelenih rešitev za blaženje negativnih vplivov klimatskih sprememb. Čeprav mokrišča predstavljajo le 5-8 % kopnega, so letni ponor za kar 830 Tg ogljika s povprečjem 118 g-C m-2 leto-1 neto retencije ogljika*.
Pilotno področje v Turčiji: delta reke Gediz
Turčija je med državami, ki jo podnebne spremembe pospešeno dohajajo. Po turških podnebnih scenarijih, ki temeljijo na globalnih podnebnih modelih, naj bi se do leta 2100 temperatura povečala za do 6°C, padavine pa do leta 2050 upadle za 250-300 mm.
Mesto Izmir in Egejska regija sta med območji, ki bodo predvidoma najbolj prizadeta, zato je suša v Turčiji na seznamu glavnih podnebnih groženj. V projektu se bomo osredotočili na spopadanje s sušo in ohranjanjem mokrišč v naravnem rezervatu delte reke Gediz v Izmirju.
Suša in mokrišča v Ljubljani in regiji
V Ljubljani in Ljubljanski urbani regiji so izzivi s spopadanjem urbane in ruralne suše povečujejo.
Naravni rezervat Iški morost. Foto: Tilen Basle
Ob zadnji večji suši leta 2022 je bilo v Mestni občini Ljubljana v povprečju uničenih več kot 30 odstotkov običajne letne proizvodnje posameznih pridelkov, tako da je septembra istega leta na podlagi sklepa Uprave Republike Slovenije Mestna občina Ljubljana začela zbirati prijave škode, vezane na sušo. V urbanem okolju Ljubljane so bila najbolj prizadeta drevesa, zato je bil zastavljen poseben režim zalivanja.
Vsakoletni pojav vročinskih valov pa najhuje občutijo prebivalci Ljubljane. Mesto aktivno vzpostavlja ukrepe za trajnostno ohladitev mestnih površin. Poleg kratkoročnih rešitev, kot so pršilni sistemi in pitniki, katerih število se vsako leto povečuje, Ljubljana aktivno sledi svoji politiki stalnega povečevanja zelenih površin in drugih inovativnih rešitev in ostaja eno najbolj zelenih mest Evrope. Ob tem je pomembno izpostaviti in ozaveščati o pomembnosti mokrišč kot naravnih zadrževalnikov vodnega vira.
V neposredni bližini Ljubljane, na območju Krajinskega parka Ljubljansko barje, je ob reki Iški Naravni rezervat Iški morost, v katerem se prepletajo značilna barjanska življenjska okolja. Je mozaik ekstenzivnih vlažnih travnikov, šašja in poplavnega gozda. Vlažnih travnikov z značajem mokrišča je okoli 40 ha, celoten rezervat pa meri 64 ha.
Rezervat smo vzpostavili na DOPPS in ga upravljamo z namenom ohranjanja ogroženih travniških vrst rastlin in živali, testiranja in promocije naravi prijaznega upravljanja vlažnih travnikov ter izobraževanja splošne in strokovne javnosti. Pri upravljanju sodelujemo s prostovoljci in lokalnimi kmeti. Številne ukrepe za varstvo narave v kmetijski krajini, ki so danes na voljo vsem kmetom, smo zasnovali in testirali prav v tem rezervatu.
V projektu si lahko mesto Ljubljana obeta dragocena znanja s področja učinkov suše, predvsem pa specifična znanja, ki lahko koristijo zaščiti Ljubljanskega barja kot ugodnega območja za kmetovanje, ki predstavlja izjemno dragocen ekosistem na robu največjega urbanega območja v državi in kot mokrišče nujno potrebuje načrt za upravljanje s sušo in povezanimi težavami.
