Novice

Zadnje objavljene novice:

Ptičarijada 2024

, Novice

Z velikim veseljem vas vabimo na Ptičarijado 2024, ki bo potekala v soboto, 19. oktobra 2024, na slikovitem območju občine Lendava. Letos se bomo na Ptičarijadi srečali že 16. leto zapored.

Tako kot je zadnja leta običajno, bo tudi letos mogoče tekmovati v treh kategorijah:

  • številu opazovanih vrst,
  • številu fotografiranih vrst ter
  • številu opazovanih vrst na naravi prijazen način (brez uporabe motornih in ostalih štirikolesnih vozil na terenu).

V skupini morata biti najmanj dva člana stara nad 12 let, navzgor pa število članov ni omejeno. Pomembno je le, da skupina na terenu ves čas deluje kot celota.

Tekmovalni del bo potekal od 05:00 do 15:00 ure. Nato bo sledila pogostitev in razglasitev rezultatov in družabni del.

Družabni del bo letos potekal na Lovskemu domu Petišovci (Gara 11, 9220 Lendava – natančna lokacija označena na zemljevidu TUKAJ), namenjen pa je vsem članom DOPPS. Na družabni del ste zelo lepo vabljeni vsi, tudi tisti ki vas tekmovalni del ne zanima, ali pa se ga iz kakršnegakoli razloga ne morate udeležiti.

Prijave na dogodek zbiramo do ponedeljka, 14. oktobra 2024, na naslov: aleksander.kozina@dopps.si ali na telefonsko številko 040 507 767. Ob prijavi napišite ime skupine, ter imena in prehranske zahteve (vsejed/vegetarijanec/vegan/ostale posebnosti) vseh članov skupine.

Vsem prijavljenim bomo pravočasno poslali natančnejša navodila, dodatne informacije pa bodo sproti objavljene tudi na naši spletni strani in družbenih omrežjih.

Območje Ptičarijade 2024

Evropski dan opazovanja ptic 2024

, Novice,Sporočila za javnost

Evropski dan opazovanja ptic poteka v času, ko milijoni ptic s severnih krajev zapuščajo svoja gnezdišča in se pomikajo v toplejše, s hrano bogate kraje. To je edinstvena priložnost za opazovanje številnih vrst ptic, ki se pri nas ustavijo in počivajo tekom naporne in nevarne selitve.

DOPPS vas skupaj z BirdLife International vabi, da izkoristite priložnost in spoznate osupljivi svet ptic in njihovih selitev. Največji dogodek zveze BirdLife International, bo letos potekal v soboto, 5. in nedeljo, 6. oktobra 2024. V lanskem letu smo skupaj z 34 partnerji iz vse Evrope na 770 dogodkov privabili več kot 15.000 obiskovalcev in skupaj našteli več kot 3,5 milijonov ptic.

Glavni namen dogodkov je ljudem približati svet ptic in jih ozavestiti o potrebah ptic selivk na gnezdiščih, postajališčih vzdolž selitvenih poti in prezimovališčih ob Mediteranu in v Afriki. Tudi letos vas skupaj z več kot 30 evropskimi partnerji zveze BirdLife International vabimo, da z nami opazujete ptice in prisluhnete zgodbam o selitvah ptic in nevarnostim, katere te srečujejo na svoji poti. Organizirali bomo izlete, kjer boste lahko izvedeli več o selitvah ptic, njihovih poteh, z nekaj sreče pa boste katero izmed ptic lahko tudi opazovali. V Evropi skupaj za vas pripravljamo več sto dogodkov.

Ob letošnjem Evropskem dnevu opazovanja ptic 2024 (EuroBirdwatch24) vas hkrati lepo vabimo, da obiščete uradno Facebook stran EuroBirdwatch, kjer si lahko ogledate ali delite fotografije. Skupaj lahko pokažemo diverziteto dogodkov, ptic in ljudi v naravi vse od Azerbejdžana preko Norveške do Gibraltarja! Zelo veseli bomo tudi vaših lastnih fotografij in prispevkov, katere lahko z nami delite na Facebook strani EuroBirdwatch, DOPPS-BirdLife Slovenia ali jih pošljete na tilen.basle@dopps.si.

Na Društvu za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije smo letos za vas pripravili dogodke na več koncih države. Vabimo vas, da se katerega izmed njih udeležite in skupaj z nami opazujete eden najbolj fascinantnih naravnih pojavov – selitev ptic!

Sobota, 5. oktober:

Opazovanje ptic ob Račkih ribnikih

Opazovanje ptic na Ljubljanskem barju

Opazovanje ptic v Naravnem rezervatu Škocjanski zatok

Nedelja, 6. oktober:

Opazovanje ptic v Mestnem parku Mariboru

Opazovanje ptic na Gajševskem jezeru

Uspešna sanacija nevarnih daljnovodov na gnezditvenem območju velike uharice v Vipavski dolini

, Novice

V projektu Zmanjševanje vpliva srednje napetostnih daljnovodov na veliko uharico v JZ Sloveniji, ki je bil izveden v sklopu projektov BESTbelt, smo uspeli sanirati najbolj nevarne stebre v okolici tradicionalnega gnezdišča Lijak. Projekt se je ukvarjal s problematiko smrtnosti velike uharice zaradi elektrokucije na srednje napetostnih daljnovodih. 

Izolacija nevarnih daljnovodov. Foto: Tomaž Mihelič

V prvi fazi projekta smo se osredotočili na prepoznavanje nevarnih črnih točk okoli gnezdišč, ki predstavljajo največje tveganje za zaščito te vrste sove. V kasnejših fazah smo pristopili k aktivnemu zmanjševanju teh tveganih območij z izolacijo srednje napetostnih daljnovodov in testu monitoringa z uporabo detekcijskih psov, ki so ga izvedli v Zavodu Psi & Mi.

Pristop projekta k reševanju problema je sprva vključeval prepoznavanje prednostnih območij za ukrepanje. Uporabili smo obsežno podatkovno bazo o prisotnosti velike uharice, saj DOPPS s to vrsto sistematično dela že več kot 25 let. Prav tako smo uporabili telemetrične podatke iz najnovejših raziskav te vrste. Nato smo se osredotočili na območja z najvišjo prioriteto, zlasti tista zunaj omrežja Natura 2000, in izvedli izolacijo, ki so jo izvedli v podjetju Elektro Primorska.

Cilj projekta je bil doseči boljše varstvo velike uharice na lokalni in regionalni ravni, zlasti zunaj zaščitenih območij, kot so območja Natura 2000. Poleg same sanacije izvedene v okviru projekta, ima velika uharica v prihodnosti bistveno boljše obete, saj v Elektro Primorska vse pogosteje izvajajo tovrstne sanacije tudi na ostalih območjih, zanimanje za varstvo vrste pa glede na odzive prostovoljcev še vedno raste.

Več si lahko preberete v poročilu:

Zmanjševanje vpliva SN daljnovodov na veliko uharico (Bubo bubo) v JZ Sloveniji

Ljubljana in Izmir združujeta moči v boju proti suši in za ohranjanje mokrišč

, Novice

Marca 2024 sta Ljubljana in Izmir (Turčija) v okviru programa pobratenja turških mest z evropskimi pristopili k skupnemu sodelovanju za zeleno prihodnost. V projektu Upravljanje s sušo in ohranjanje mokrišč za trajnostno urbano prihodnost sodelujejo trije turški in trije slovenski partnerji, poleg Regionalne razvojne agencije Ljubljanske urbane regije (RRA LUR) še Mestna občina Ljubljana (MOL) in naše društvo.

Ljubjansko barje. Foto: Jošt Gantar

Glavni cilj projekta je ustvariti močno trajnostno vez med Izmirjem in Ljubljano z okrepitvijo dialoga, povečanjem kapacitet in izmenjavo strokovnega znanja o obvladovanju suše in ohranjanju mokrišč. Partnerji si želijo skozi projektne aktivnosti doseči predvsem:

  • povečanje prilagodljivosti in odpornosti Izmirja in Ljubljane proti negativnim učinkom suše,
    na podlagi obstoječih podatkov ustvariti učinkovito lokalno, regionalno in sektorsko strategijo,
  • razviti otipljivo in trajnostno mrežo med obema mestoma in
  • spodbujati zavedanje o pomenu mokrišč, kot sta Ljubljansko Barje in delta Gediz v javnosti, še posebej med mladimi
  • povečati nivo znanja kmetovalcev in drugih specifičnih skupin.

Posledice napredujoče suše in pomen ohranjanja mokrišč

Samo v zadnjih dveh desetletjih so Združeni narodi ocenili, da je suša prizadela 1,5 milijarde ljudi in povzročila gospodarsko škodo v višini najmanj 124 milijard dolarjev (Urad Združenih narodov za zmanjševanje tveganja nesreč, 2021).

Podnebne spremembe bodo verjetno povečale trajanje in intenzivnost suše, hkrati pa procesi obsežne urbanizacije prispevajo k povečanemu mestnemu povpraševanju po vodi. Po podatkih Evropske agencije za okolje se zlasti južna Evropa in sredozemske države soočajo s hudimi izzivi pomanjkanja vode, ki se pojavljajo čez celo leto v mnogih rečnih bazenih, pri čemer je ključni pritisk na razpoložljivost vodnih virov poraba vode v kmetijstvu, javni vodovod in turizem (Poročilo EEA, 2020). Ranljivost mest za sušo se v mnogih svetovnih regijah povečuje.

Gediz delta. Foto: Damijan Denac

Mokrišča sodijo med najbolj ogrožene ekosisteme na svetu, saj jih je človek stoletja reguliral, zasipaval in izsuševal.

Danes je jasno, da mokrišča zagotavljajo pomembne ekosistemske storitve za družbo, zato se tudi odnos do njih spreminja. V sušnih obdobjih zagotavljajo vire vode, med poplavami pa vodo zadržujejo in so naravne razlivne površine, ki varujejo urbane predele.

V zadnjem času so mokrišča prepoznana tudi kot pomemben ponor ogljika in kot ena najučinkovitejših zelenih rešitev za blaženje negativnih vplivov klimatskih sprememb. Čeprav mokrišča predstavljajo le 5-8 % kopnega, so letni ponor za kar 830 Tg ogljika s povprečjem 118 g-C m-2 leto-1 neto retencije ogljika*.

Pilotno področje v Turčiji: delta reke Gediz

Turčija je med državami, ki jo podnebne spremembe pospešeno dohajajo. Po turških podnebnih scenarijih, ki temeljijo na globalnih podnebnih modelih, naj bi se do leta 2100 temperatura povečala za do 6°C, padavine pa do leta 2050 upadle za 250-300 mm.

Mesto Izmir in Egejska regija sta med območji, ki bodo predvidoma najbolj prizadeta, zato je suša v Turčiji na seznamu glavnih podnebnih groženj. V projektu se bomo osredotočili na spopadanje s sušo in ohranjanjem mokrišč v naravnem rezervatu delte reke Gediz v Izmirju.

Suša in mokrišča v Ljubljani in regiji

V Ljubljani in Ljubljanski urbani regiji so izzivi s spopadanjem urbane in ruralne suše povečujejo.

Naravni rezervat Iški morost. Foto: Tilen Basle

Ob zadnji večji suši leta 2022 je bilo v Mestni občini Ljubljana v povprečju uničenih več kot 30 odstotkov običajne letne proizvodnje posameznih pridelkov, tako da je septembra istega leta na podlagi sklepa Uprave Republike Slovenije Mestna občina Ljubljana začela zbirati prijave škode, vezane na sušo. V urbanem okolju Ljubljane so bila najbolj prizadeta drevesa, zato je bil zastavljen poseben režim zalivanja.

Vsakoletni pojav vročinskih valov pa najhuje občutijo prebivalci Ljubljane. Mesto aktivno vzpostavlja ukrepe za trajnostno ohladitev mestnih površin. Poleg kratkoročnih rešitev, kot so pršilni sistemi in pitniki, katerih število se vsako leto povečuje, Ljubljana aktivno sledi svoji politiki stalnega povečevanja zelenih površin in drugih inovativnih rešitev in ostaja eno najbolj zelenih mest Evrope. Ob tem je pomembno izpostaviti in ozaveščati o pomembnosti mokrišč kot naravnih zadrževalnikov vodnega vira.

V neposredni bližini Ljubljane, na območju Krajinskega parka Ljubljansko barje, je ob reki Iški Naravni rezervat Iški morost, v katerem se prepletajo značilna barjanska življenjska okolja. Je mozaik ekstenzivnih vlažnih travnikov, šašja in poplavnega gozda. Vlažnih travnikov z značajem mokrišča je okoli 40 ha, celoten rezervat pa meri 64 ha.

Rezervat smo vzpostavili na DOPPS in ga upravljamo z namenom ohranjanja ogroženih travniških vrst rastlin in živali, testiranja in promocije naravi prijaznega upravljanja vlažnih travnikov ter izobraževanja splošne in strokovne javnosti. Pri upravljanju sodelujemo s prostovoljci in lokalnimi kmeti. Številne ukrepe za varstvo narave v kmetijski krajini, ki so danes na voljo vsem kmetom, smo zasnovali in testirali prav v tem rezervatu.

V projektu si lahko mesto Ljubljana obeta dragocena znanja s področja učinkov suše, predvsem pa specifična znanja, ki lahko koristijo zaščiti Ljubljanskega barja kot ugodnega območja za kmetovanje, ki predstavlja izjemno dragocen ekosistem na robu največjega urbanega območja v državi in kot mokrišče nujno potrebuje načrt za upravljanje s sušo in povezanimi težavami.

POLETNI SVET PTIC

, Novice

Tokratna poletna številka Sveta ptic je tematska, saj je posvečena vsebinam, s katerimi se ukvarjamo v projektu LIFE FOR SEEDS. Na svoj račun boste zato prišli predvsem ljubitelji rastlin.

V poljudnem članku vam predstavljamo rastlinske semenske banke, ki skrbijo za ohranitev rastlinskih vrst in so rešilna bilka za vrste, ki jim v prihodnosti v svojem naravnem okolju grozi izumrtje. Posvečamo se tudi pereči problematiki izginjanja vrstno bogatih travnikov na območjih Natura 2000 v Sloveniji in s tem povezanim upadom številnih vrst travniških ptic. Kolegi s Kmetijskega inštituta Slovenije, naši partnerji v projektu LIFE FOR SEEDS nam predstavljajo različne metode čiščenja in dela s semeni za potrebe vzpostavitve semenske banke in izkušnje, ki so jih pridobili med izobraževanjem v največji rastlinski semenski banki na svetu. 

Pripravili smo tudi intervju z Brankom Bakanom, biologom in naravovarstvenikom, ki že desetletja strastno raziskuje biodiverziteto Prekmurja. V prispevku o invazivnih tujerodnih rastlinah boste izvedeli kako le-te negativno vplivajo na ptice kmetijske krajine. Portret ptice je tokrat posvečen kobiličarju, skrivnostnemu in vse bolj ogroženemu prebivalcu zaraščajočih se vlažnih travnikov.

V rubriki Skozi objektiv vam predstavljamo rastlinske portrete biologa Jošta Stergarška, ki svojo ljubezen do fotografije združuje z ljubeznijo do botanike. Tudi Ornitološki potopis je v tej številki nekoliko botanično obarvan, saj obravnava bogato ptičjo in botanično raznolikost Cipra – otoka na pragu Azije. Na koncu se lahko seznanite tudi z delovanjem nove aplikacije za beleženje terenskih opazovanj na mobilnem telefonu, ki smo jo pred nedavnim razvili na DOPPS-u.

Za popestritev poletne številke revije poskrbijo še prigode s terenov nabiranja semen, skrivnostna fotografija, botanična pobarvanka z uganko, društvene novice in še kaj.

Naj bo to v hribih, na morju ali nekje vmes, želim vam miren poletni oddih in prijetno branje!

Domen Stanič, urednik revije Svet ptic

 

Kazalo

  • 4: Ptice naših krajev
  • 6: Rastlinske semenske banke – zanimivosti preteklosti, nuja sedanjosti in rešilne bilke prihodnosti
  • 12: Komu zvoni? Vsekakor vrstno bogatim travnikom na območjih Natura 2000!
  • 14: Čiščenje in delo s semeni na Kmetijskem inštitutu Slovenije
  • 16: Branko Bakan – biolog in naravovarstvenik s srcem in dušo
  • 19: Invazivne tujerodne rastline: grožnja pticam kmetijske krajine  
  • 20: Kobiličar
  • 22: V cvetju
  • 25: Prigode med nabiranjem semen v okviru projekta LIFE FOR SEEDS v Triglavskem narodnem parku
  • 28: Na travniku
  • 30: Pomen poznavanja biologije vrst pri delu s semeni ali kaj sva se naučili v Milenijski semenski banki
  • 34: Ciper – ornitološko-botanično potovanje na prag Azije
  • 38: Srečanje kosca in nabiralk
  • 40: Z novo aplikacijo Ptice do hitrega in učinkovitega beleženja opazovanj
  • 44: Novice

 

PDF revije Svet ptic, leto 2024, letnik 30, številka 02.
Elektronska različica revije bo dostopna tudi v Arhivu revij Svet ptic.

 

Obvestilo o volitvah temeljnih organov DOPPS

, Novice

Spoštovane članice in člani,

v letošnjem letu bo na DOPPS potekala volilna skupščina, v okviru katere bomo izvolili nove temeljne organe društva. V ta namen vas v upravnem odboru vabimo k predložitvi predlogov kandidatov, ki po vaši presoji posedujejo sposobnosti in izkušnje za tvorno delovanje v okviru temeljnih organov društva:

  • predsednik društva,
  • podpredsednik društva,
  • upravni odbor,
  • nadzorni odbor.

Verjamemo, da je pomembno, da člani temeljnih organov društva s svojo raznolikostjo pogledov in izkušenj odsevajo tako vsebinsko kot geografsko širino delovanja naše organizacije. Poslane predloge bo upravni odbor upošteval pri pripravi predloga članov temeljnih organov, ki ga bo v glasovanje predložil na skupščini društva.

V skladu s statutom DOPPS lahko za mesto v temeljnih organih kandidirajo člani društva, ki so pred tem že aktivno sodelovali pri delu društva in pri društvenih projektih in ki so s svojim delom znatno prispevali k uresničevanju poslanstva in dejavnosti društva. Mandat vseh temeljnih organov je dve leti.

Pisni predlog kandidatov s kratko obrazložitvijo pošljite do 2. avgusta 2024 na elektronski naslov sumrada.tanja@gmail.com.

Spoznavali smo gnezdilke reke Mure

, Novice

V petek, 14. junija smo v okviru projekta BESTbelt HR-23-1068-69 »Sustainable Water-based Sport Solutions« izvedli prvo predavanje o pticah gnezdilkah reke Mure, ki mu je naslednji dan sledil še skupinski popis s kanuji.

Prvo predavanje smo izvedli v Vučji vasi. Foto: Monika Podgorelec

Športno-rekreacijske dejavnosti na Muri se v zadnjih letih povečujejo. V porastu so predvsem vodni športi, kot je vožnja z rafti, kajaki in kanuji ter sprehodi ob rečnih bregovih, ki imajo med drugimi negativen vpliv na gnezdilke.

Tovrstne športno-rekreacijske dejavnosti lahko še posebej ogrožajo gnezdilke prodišč, kot sta mali deževnik in mali martinec. Vrsti sta prilagojeni na skrito življenje, zato gnezda, kot tudi mladiče, na prodišču zelo težko opazimo, saj se zlijejo z okolico. Posledično jim vsak obisk prodišča s strani človeka v gnezditveni sezoni predstavlja veliko nevarnost – gnezdo ali mladiče zlahka spregledamo in jih pohodimo.

K ohranjanju malega deževnika in malega martinca, kot tudi vseh drugih ptic reke Mure lahko prispevamo samo, če jih tudi dobro poznamo. V okviru projekta BESTbelt bomo zato posebno pozornost namenili izobraževanju lokalnih športno-reakcijskih društev (še posebej rafting klubov) in lokalne skupnosti o gnezdilkah reke Mure, s skupinskimi popisi pa bomo vsem udeležencem predavanj in delavnic tudi omogočili, da jih pobližje spoznajo. Na delavnicah bomo skupaj poskrbeli, da bodo športno-reakcijske dejavnosti na Muri trajnostne in tamkajšnjih gnezdilk ne bodo ogrožale.

Prvo predavanje in skupinski popis smo že izvedli, pridružili so se nam tudi člani iz dolenjske sekcije DOPPS. Tekom projekta bomo izvedli še dva predavanja in dva skupinska popisa.

Za nami je Dan odprtih vrat v Naravnem rezervatu Ormoške lagune

, Novice

V soboto, 11. maja 2024, smo v Naravnem rezervatu Ormoške lagune organizirali dan odprtih vrat, ki smo ga letos poleg pticam posvetili tudi nekoliko manj zaznanim življenjskim prostorom rezervata, travnikom.

Opazovanje ptic v Naravnem rezervatu Ormoške lagune. Foto: Tilen Basle

V sončnem jutru so si obiskovalci najprej lahko ogledali postopek obročkanja ptic, ki ga je prikazal g. Franc Bračko, dopoldan pa smo nato nadaljevali z opazovanjem ptic v spremstvu naših ornitologov.

Vzporedno z opazovanjem ptic so si obiskovalci lahko ogledali površine, ki so v rezervatu namenjene obnovi suhih travnikov v sklopu projekta LIFE FOR SEEDS, si pobližje pogledali semena rastlin, značilnih za tak tip travnikov, spoznali različne načine obnove in tudi sami dodali svoj pečat k obnovi z dosaditvijo iz semen vzgojenih sadik.

Prostovoljci in obiskovalci so tako na 0,4 ha veliko površino posadili 1230 sadik 22 različnih vrst rastlin, med katerimi so npr. navadna migalica Briza media, pravi ranjak Anthyllis vulneraria,  brazdastolistna bilnica Festuca rupicola, srednji trpotec Plantago media in prava lakota Galium verum.

Dogodka se je udeležilo okrog 40 obiskovalcev od blizu in daleč.

Več fotoutrinkov z dogodka najdete na spletni strani projekta LIFE FOR SEEDS.

Ogled dobrih praks trajnostnega turizma v Nemčiji

, Novice,Sporočila za javnost

V okviru projekta BESTbelt »Sustainable Water-based Sport Solutions« smo se konec aprila skupaj s projektnimi partnerji Međimursko prirodo in Ö.T.E. udeležili dvodnevnih delavnic z naslovom »Kanu turizem v kontekstu kakovosti in trajnosti« v Nemčiji. Seznanili smo se s primeri dobrih praks nemških kolegov, ki že vrsto let skrbijo, da turizem s plovili na vesla deluje po načelih trajnosti.

V okviru projekta BESTbelt »Sustainable Water-based Sport Solutions« smo obiskali Kanu-center v Nemčiji.

22. in 23. aprila smo se udeležili dvodnevnih delavnic v Kanu-Centru Krebs (Wakenitzhaus & Camp). Prvi dan sta nam gostitelja Eike in Lothar Krebs predstavila zgodovino, koncepte in smernice delovanja njihovega kanu centra. Predstavila sta nam območja, kjer je tovrstna dejavnost dovoljena, načine certificiranja, povezovanja in sodelovanja med podjetji, ki se ukvarjajo s tovrstnim turizmom ter v okviru združenja Bundesverband Kanu e.V. skrbijo za trajnost in kakovost te dejavnosti.

Po teoretičnem delu smo se imeli priložnost tudi preizkusiti v vožnji s kanuji, kjer smo lahko tudi v praksi videli kako so dovoljene kanu trase urejene – vključno z vstopno/izstopnimi točkami v reko in območji, kamor je zaradi varstva ptic gnezdilk in drugih organizmov prepovedano vstopiti s kanuji ali drugi plovili na vesla.

Ogledali smo si tudi infrastrukturo samega kanu centra, ki se nahaja v Naravnem parku Naturpark Lauenburgische Seen in se seznanili z njihovimi pravili, s katerimi vestno skrbijo, da kljub prisotnosti številnih obiskovalcev to praktično ne vpliva na tamkajšnjo naravo.

Naslednji dan sta se nam pridružila še Frank Hadulla iz naravnega parka in Günter Schimdt iz Herzogtum Launeburg Marketing GmbH, ki sta nam predstavila izzive upravljanja, trajnostne rabe in promocije naravnega parka. Delavnice smo nato zaključili s slikovito krožno turo s kanujem po reki Trave, ki z vseh strani »objema« staro mestno jedro mesta Lübek.

Primere dobrih praks, ki smo se jih priučili v Nemčiji, si želimo tekom našega projekta prenesti tudi na hrvaška in slovenska tla. V naravi namreč nikoli nismo sami in moramo pri turističnih dejavnostih, tudi pri veslanju, raftingu in drugih vodnih športih v naravi, to upoštevati.