Novice

Zadnje objavljene novice:

Januarsko štetje vodnih ptic (IWC) 2025

, Novice

Januarsko štetje vodnih ptic (IWC) je najobsežnejši sistematični in organiziran popis ptic v Sloveniji. Od leta 1997 v okviru štetja sako leto skupaj preštejemo vodne ptice na vseh večjih rekah, celotni slovenski obali in večini pomembnejših stoječih vodnih teles v državi. Osnovni cilj štetja vodnih ptic je spremljanje zimskih populacij vodnih ptic in zbiranje informacij, ki prispevajo k ohranjanju njihovih populacij in mokrišč. Izvedba štetja v tako velikem obsegu ne bi bila mogoča brez velikega vloženega truda množice predanih popisovalcev. Vaš prispevek je zelo dragocen, saj prav vsak sodelujoči prispeva kamenček v mozaik čez tisoč kilometrov dolge mreže rečnih odsekov in drugih voda, ki jih pregledamo vsako leto.

Veselim se ponovnega sodelovanja z vami v letu 2025, obenem pa se vsem že vnaprej zahvaljujem za opravljeno delo!

Luka Božič
nacionalni koordinator IWC

Štetje vodnih ptic bo leta 2025 v soboto, 18., in nedeljo, 19. januarja. Vodne ptice bomo tako kot vsako leto šteli na osmih števnih območjih, na vseh vodnih telesih po Sloveniji.

Januarsko štetje vodnih ptic v letu 2025 – napotki in kontakti lokalnih koordinatorjev (pdf)
Januarsko štetje vodnih ptic v letu 2025 – obrazec (pdf)

eVnos – prosimo vas, da ga uporabite!

Izkušnje minulih let kažejo, da se je e-vnos podatkov odlično obnesel. Je enostaven, obenem pa zmanjšuje možnost napak in omogoča hiter pregled podatkov vsem popisovalcem.

eVnos je dostopen na strani: atlas.ptice.si

Navodila za vnos najdete v razdelku na vrhu strani »O atlasu«, kjer kliknete na povezavo »IWC – navodila za vnos podatkov«.
Navodila za registracijo najdete v razdelku »Prijava«. Po prijavi si lahko na spletnem portalu ogledate in/ali naložite karte vaših odsekov oz. lokalitet. Karte s seznamom odsekov najdete v zavihku Šifranti/Karte IWC v zgornji vrstici.

Za vnos priporočamo uporabo brskalnika Google Chrome ali Mozilla Firefox, odsvetujemo pa Internet Explorer, ker deluje počasneje. V primeru nejasnosti ste dobrodošli na naslovu: tomaz.mihelic@dopps.si

Prisrčno vabljeni, da svoje utrinke s popisa delite z nami! Prosimo vas, da jih pošljete na ursa.ocko@dopps.si.

BOBROSLED

Ljubitelji ptic in ornitologi ste odlični opazovalci ne le ptic ampak vsega živega. Pred nami je IWC, zato vas Inštitut Lutra prijazno prosi, da med popisom ptic spremljate tudi morebitne znake bobrove prisotnosti. Podatki bodo izjemno uporabni za spremljanje stanja razširjenosti bobra ter varstvo narave, h kateremu si prizadevamo vsi ljubitelji narave.

Vabimo vas, da svoja morebitna opažanja bobrove prisotnosti vnesete v aplikacijo Bobrosled. Znaki prisotnosti bobra na terenu so obglodana drevesna debla in veje (bober se pozimi hrani z lubjem), bobrišče (brlog iz vej ali luknja v brežini vodotoka), bobrov jez, bobrove stečine oziroma drče na brežinah, odtisi tac ter živi ali mrtvi osebki. Fotografije s podrobnejšimi opisi znakov bobrove prisotnosti dobite TULE, aplikacijo za vpis prisotnosti pa TUKAJ.

Iskrena hvala za vaše sodelovanje!

Inštitut Lutra

Globalni sporazum za varstvo in obnovo biodiverzitete odslej tudi v slovenskem jeziku

, Novice

Ministrstvo za naravne vire in prostor je objavilo slovenski prevod Svetovnega okvira za biotsko raznovrstnost Kunming-Montreal, ki je dostopen TUKAJ. Ta globalni sporazum je za varstvo in obnovo biodiverzitete enakega pomena, kot je Pariški sporazum za blaženje podnebnih sprememb.

Sprejet je bil na 15. zasedanju držav podpisnic Konvencije o biološki raznovrstnosti 19. decembra 2022, na katerem so bili prisotni predstavniki 188 držav pogodbenic konvencije. Za razliko od Pariškega sporazuma Svetovni okvir ni ratificiran mednarodni dogovor, je pa ne glede na to zgodovinskega pomena: določa namreč ambiciozno pot za uresničevanje globalne vizije sveta, ki bo živel v harmoniji z naravo do leta 2050. Je odziv na stanje planeta, ki izgublja naravo zaradi človekovih aktivnosti, ta izguba pa je največja od časa izumiranja dinozavrov. Milijonu rastlinskih in živalskih vrst grozi izumrtje, mnogim v naslednjih desetletjih.

Namen Svetovnega okvira za biotsko raznovrstnost Kunming-Montreal je spodbuditi, omogočiti in krepiti nujne preobrazbene ukrepe vlad, državnih in lokalnih organov ob sodelovanju celotne družbe, da bi zaustavili in obrnili trend izgube biotske raznovrstnosti ter tako prispevali k uresničevanju treh ciljev Konvencije o biološki raznovrstnosti in njenih protokolov. Med ključnimi elementi sporazuma so štirje cilji za leto 2050 in 23 ciljev za leto 2030.

S sprejetjem tega globalnega okvira za biotsko raznovrstnost so se države pogodbenice Konvencije o biološki raznovrstnosti zavezale, da bodo določile nacionalne cilje za njegovo izvajanje. Njegova vsebina se že odraža v letos sprejeti Uredbi Evropskega parlamenta in Sveta 2024/1991 o obnovi narave, ki velja od 18. avgusta 2024. Poleg nacionalnega načrta o obnovi narave, ki izhaja iz te uredbe, pa bo morala Slovenija v skladu s Kunminško-Montrealskim sporazumom posodobiti tudi nacionalno strategijo za biotsko raznovrstnost, torej posodobiti nacionalni program varstva narave, ki je del Nacionalnega programa varstva okolja 2020 do 2030.

Kako lahko ustavimo za naravo škodljive projekte?

, Novice

Biotska raznovrstnost v Evropi hitro upada, zato je bolj kod kdaj koli prej pomembno zaščititi in obnoviti naravo ter hkrati ustaviti izvajanje škodljivih projektov. Že pri načrtovanju projektov se lahko izogne potencialno škodljivim učinkom za naravo, nekaj priporočil kako pa je zbranih v publikaciji EU funds: Protecting or damaging nature?.

Toda kako lahko ustavimo škodljive projekte, ko se ti že izvajajo? Z identifikacijo in poročanjem o teh projektih.

Pogosto se zavemo projektov, ki se dogajajo praktično pred našim pragom ter predstavljajo tveganje za naravo, a ne vemo kako naj jih ustavimo. Od zdaj naprej si lahko pomagate z vodnikom How to document nature-damaging projects ter z novim orodjem Harmful project documenting tool, ki korak po koraku vodita pri zbiranju ključnih informacij o projektu ter pomagata najti pot k ukrepanju.

Harmful project documenting tool

 

Narava je naš največji zaveznik pri prilagajanju na podnebne spremembe

, Novice

Snovalci tehničnih in tehnoloških inovacij dobro vedo, kako nam olajšati in polepšati življenje. Nenehno so z nami pametni telefoni in tablice z množico aplikacij, ki lahko, če jim to dovolimo, pronicajo v vse pore naših vsakdanov. Avtomobili in druga prevozna sredstva nam dnevno pomagajo do ciljev, enako gradbena in druga mehanizacija, s katero gradimo in obnavljamo objekte, obdelujemo polja, krpamo luknje v asfaltu …

Nacionalni posvet Prilagajanje podnebnim spremembam v sodelovanju z naravo. Foto: Urša Očko

Vajeni inovativnih tehničnih in tehnoloških rešitev, ki naše vsakodnevne zadrege, prepreke in težave rešujejo hitro in učinkovito, pogosto pozabljamo, da nas »zgolj« tovrstne rešitve ne bodo izpeljale iz podnebne in biodiverzitetne krize. Desetletja preteklih ravnanj, ki izhajajo iz lahkomiselnega prepričanja, da lahko obvladujemo naravo, so nas namreč pripeljala do točke množičnega izumiranja živih bitij in vsesplošne degradacije narave, zaradi česar je ogrožena tudi dobrobit ljudi. Če se želimo s krizama, ki sta medsebojno povezani in nam vse bolj pretita, spopasti uspešno in učinkovito, moramo začeti pristopati drugače. Tehnične rešitve, s katerimi smo se znašli v podnebni in biodiverzitetni krizi, morajo zato z roko v roki z rešitvami, ki temeljijo na naravi. Dejstvo je namreč, da boljše kot bo naravno ravnovesje, bolj bo (obnovljena) narava, in mi z njo, odporna na posledice podnebnih sprememb.

Naše sporočilo pristojnim organom in Vladi RS, ki bodo pripravljali nacionalno strategijo prilagajanja podnebnim spremembam in nacionalni načrt za obnovo narave, je zato jasno: »Nikar ne pozabite, da je narava naš največji zaveznik pri prilagajanju na podnebne spremembe.«

Na naravi temelječe rešitve so aktivnosti ohranjanja, trajnostnega upravljanja ter obnove naravnih in preoblikovanih ekosistemov na način, ki učinkovito in prilagodljivo obravnava družbene izzive, ob tem ko zagotavlja človekovo dobrobit in koristi biotski raznovrstnosti.

Na naravi temelječe rešitve in aktualni problemi, pomembni za naslavljanje podnebne in biodiverzitetne krize, so bili rdeča nit nacionalnega posveta Prilagajanje podnebnim spremembam v sodelovanju z naravo, ki je potekal 26. novembra 2024 v Ljubljani in po spletu, udeležilo pa se ga je okrog 200 ljudi.

Več o posvetu si lahko preberete v izjavi za javnost (spodaj).

Izjava za javnost – Nacionalni posvet Prilagajanje podnebnim spremembam v sodelovanju z naravo

 

Le koliko belih štorkelj bo prezimovalo pri nas?

, Novice

Posledice globalnega segrevanja se odražajo predvsem pri vrstah, ki živijo v sezonsko spremenljivih habitatih, kot bele štorklje. V zadnjih letih opažamo, da so bele štorklje začele prezimovati na svojem gnezditvenem območju ali pa so skrajšale svoje selitvene poti. Posledično se je število prezimujočih štorkelj v Evropi povečalo, kar smo opazili tudi v Sloveniji.

V zadnjih letih v Sloveniji tudi pozimi opažamo vse več belih štorkelj. Pojav, ki je še pred dvajsetimi leti veljal kot nekakšna »anomalija« sedaj postaja že pravi običaj. Največ prezimujočih belih štorkelj smo zabeležili v zimi 2022/23, ko jih je prezimovalo kar 13.

Prejšnjo zimo niso padli novi rekordi, a smo kljub temu bili priča veliki zanimivosti – beleženje prezimujočih štorkelj je vsem na očeh otvorila štorklja v Žabnici, ki smo jo na živi kameri prvič opazili prav 15. novembra, ko pričnemo z zbiranjem podatkov. Pozimi smo jo lahko nato spremljali kar iz domačih ekranov. Skupno smo lani v Sloveniji potrdili prezimovanje 8 štorkelj. Le koliko jih bo prezimovalo to zimo?

Vabljeni, da nam pomagate pri zbiranju podatkov o prezimujočih štorkljah in svoja opažanja sporočite Urši Očko na ursa.ocko@dopps.si.

Sporočite nam lokacijo opažanja in obdobje prisotnosti štorklje na območju (gre za štorkljo, ki je ostala po gnezditveni sezoni ali je prišla pozneje). Veseli bomo tudi lokacije njenih zimskih prehranjevališč in kakšne fotografije.

Kot prezimujoče bele štorklje določimo tiste, ki so pri nas opazovane med 15. novembrom in 15. februarjem.

Foto: Simon Kovačič

POGOSTA VPRAŠANJA

Bo bele štorklje pozimi zeblo?

Bele štorklje nimajo težav s preživljanjem hladnih temperatur, selijo zaradi sezonsko odvisnih virov hrane.

Bodo pozimi lačne?

Bele štorklje lahko v milih in povprečnih zimah najdejo dovolj hrane za preživetje. Res je da ni žuželk, dvoživk in plazilcev, ki so eni izmed pomembnih virov hrane za belo štorkljo, zato pa se več prehranjujejo z malimi sesalci, raki in ribami, tako kot denimo sive čaplje.

Kje najdejo hrano, ko tla prekrije debela snežna odeja?

Ker se v zadnjih letih to dogaja vse redkeje in sneg tla prekriva krajši čas, se znajdejo tudi v primeru zapadlega snega. Štorklje takrat poiščejo kopna območja, kjer lahko najdejo hrano, včasih pa se za nekaj časa premaknejo nekoliko južneje, kjer je snega manj, ali ga ni.

Če bi snežna odeja tla prekrivala dalj časa, bi obstajala nevarnost, da bi štorklje zaradi pomanjkanje hrane stradale. Vsekakor je dobro, da smo na prezimujoče osebke pozorni in jim priskočimo na pomoč, če se razmere zaostrijo.

Kje spijo?

Za bele štorklje je izven gnezditvene sezone običajno, da so klateži. To pomeni, da niso vezane na eno območje in se potepajo naokrog.

Nekatere štorklje res ostajajo v bližini gnezda in tudi prenočujejo na njem, vendar ni nič neobičajnega, če opazite, da prenočujejo drugje. Brez problema prenočujejo na dimniku, strehi ali drevesu in še zdaleč ni nujno, da na isti lokaciji.

V katerih primerih beli štorklji poiščemo pomoč?

Beli štorklji poiščemo pomoč, če opazimo, da je obnemogla ali poškodovana.

Kako človeštvo in narava stopita korak bližje

, Novice

Zadnji dnevi oktobra in začetek novembra so prinesli dobre novice na področju varstva narave in ohranjanja biodiverzitete. V kolumbijskem mestu Cali so se namreč zbrali predstavniki okoli 190 držav pogodbenic Konvencije o biološki raznovrstnosti (COP16), očitno odločenih, da naredijo korak naprej v skladu s Kunminško-Montrealskim globalnim biodiverzitetnem sporazumom, ki je bil kot načrt ukrepov za obnovo narave do leta 2030 sprejet na predhodnem srečanju pogodbenic leta 2022.

Države so (se) tako na vrhu COP16 v Kolumbiji med drugim:

  • dogovorile, da avtohtona ljudstva in lokalne skupnosti dobijo večjo vlogo pri varstvu biodiverzitete;
  • sprejele globalni akcijski načrt o biodiverziteti in zdravju;
  • posebno pozornost namenile biodiverziteti in podnebnim spremembam ter zagotavljanju finančnih sredstev za izvajanje potrebnih ukrepov.

Da še nikdar doslej ni bilo bolj jasno, da lahko “sklenemo mir z naravo” le s sočasnim izvajanjem dveh ključnih mednarodnih dokumentov – že omenjenega Kunminško-Montrealskega globalnega biodiverzitetnega sporazuma in javnosti morda nekoliko bolj poznanega Pariškega sporazuma –, je ob zaključku vrha poudarila izvršna direktorica Konvencije o biološki raznovrstnosti Astrid Shoemaker. Prav tako je izpostavila, da so države iz Calija vsemu svetu poslale odločen poziv za ukrepanje.

Foto: CBD Executive Secretary

Pomenljive besede Astrid Shoemaker o sklepanju miru z naravo izhajajo iz pomembnega znanstvenega poročila “Making Peace with Nature: A scientific blueprint to tackle the climate, biodiversity and pollution emergencies“. Gre za znanstveni načrt za reševanje izrednih podnebnih, biodiverzitetnih in okoljskih razmer, ki opredeljuje, kako se njihovega reševanja lotiti skupaj, v okviru ciljev trajnostnega razvoja.

Na podlagi ugotovljenega stanja in dejstev dokument podaja usmeritve za izhod iz teh izrednih razmer, je torej nekakšen vodnik za doseganje sinergij med človeštvom in naravo. Poročilo je nastalo v letu 2021 in je bilo pripravljeno za 5. okoljsko konferenco Združenih narodov, na kateri je  bila sprejeta tudi pomembna Resolucija o na naravi temelječih rešitvah v podporo trajnostnemu razvoju.

Za doseganje izhoda iz okoljskih kriz je bila na COP16 posebna pozornost namenjena biodiverziteti in podnebnim spremembam s poudarkom na pomenu na naravi temelječih rešitev za blaženje podnebnih sprememb in prilagajanju nanje ter njihovih potrebnih sinergije s podnebnimi ukrepi.

S podnebnimi spremembami pa je povezan tudi na COP16 sprejet globalni akcijski načrt o biodiverziteti in zdravju. Ta med ukrepi poudarja vključevanje medsebojne povezanosti biodiverzitete in zdravja v povezavi s podnebnimi spremembami v politike in načrte. Posebej na naravi temelječe rešitve in/ali ekosistemski pristopi lahko okrepijo odpornost na učinke podnebnih sprememb, ki škodujejo zdravju ljudi.

Vabimo vas na nacionalni posvet Prilagajanje podnebnim spremembam v sodelovanju z naravo

, Novice,Sporočila za javnost

Podnebna kriza in kriza biodiverzitete sta neločljivo povezani in ogrožata zadovoljevanje osnovnih potreb ljudi za preživetje: potrebe po hrani, vodi in ustreznem bivalnem okolju. Ohranjanje in obnova narave sta edini način za krepitev naše odpornosti na učinke podnebnih sprememb. Zato je to ključen ukrep človeštva za prilagajanje vse bolj izrazitim učinkom podnebnih sprememb.

O prilagajanju podnebnim spremembam v sodelovanju z naravo se bomo pogovarjali na nacionalnem posvetu, ki bo potekal v torek, 26. novembra 2024 ob 9. uri v Slovenskem etnografskem muzeju (upravna hiša) na Metelkovi 2 v Ljubljani. 

Program dogodka si lahko ogledate TUKAJ.

Posvet je namenjen boljšem razumevanju povezanosti ohranjanja in obnove narave s prilagajanjem podnebnim spremembam ter izzivom, ki nas čakajo, da bomo bolje kolektivno načrtovali naslednje strateške korake. Posebej se bomo posvetili razumevanju na naravi temelječih rešitev in s tem nadaljevali razpravo, ki jo je junija letos spodbudila Direkcija RS za vode v okviru posveta o zmanjševanju poplavne ogroženosti.

Dogodek bo možno spremljati tudi na daljavo, vendar brez vključitve v razpravo. 

Prijava na posvet je obvezna (spodaj).

PRIJAVA NA NACIONALNI POSVET

Posvet organizirata PIC – Pravni center za varstvo človekovih pravic in okolja in Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (DOPPS). 

Posvet bo organiziran v sklopu projekta Zagovorniki okolja – Narava za podnebje, ki ga financirata Eko sklad in Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo iz sredstev Sklada za podnebne spremembe. Za mnenja in stališča, ki bodo predstavljena na posvetu, so odgovorni izključno organizatorji in ne odražajo nujno stališč Ministrstva za okolje, podnebje in energijo in Eko sklada.

Novo spletišče Kmetovati z naravo s strokovnimi priporočili za ohranjanje biodiverzitete v kmetijskih ekosistemih

, Novice,Sporočila za javnost

V partnerstvu sodelavcev slovenskih raziskovalnih in strokovnih organizacij, ki se ukvarjajo s področjem ohranjanja biodiverzitete v kmetijskih ekosistemih, je nastalo novo spletišče Kmetovati z naravo. Pri pripravi so sodelovali raziskovalci in strokovnjaki iz Biotehniške fakultete UL, Fakultete za naravoslovje in matematiko UM, Centra za kartografijo favne in flore, Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije, Nacionalnega inštituta za biologijo in Znanstvenoraziskovalnega centra SAZU.

Spletna stran Kmetovati z naravo je portal znanja, kjer so zbrane predstavitve izbranih habitatnih tipov in živalskih vrst ter priporočila za izvajanje naravi prijaznih kmetijskih praks v Sloveniji. Njen namen je na enem mestu podati usklajena strokovna priporočila, ki so v skladu z zadnjimi znanstvenimi spoznanji in izkušnjami iz prakse. Spletna stran lahko tako predstavlja temeljni referenčni vir za delo svetovalcev, strokovnjakov in uradnikov, ki se ukvarjajo s tem področjem, pa tudi kot študijsko gradivo za študente različnih programov.

Spletna stran Kmetovati z naravo

 

Kako se izogniti za naravo škodljivim projektom?

, Novice,Sporočila za javnost

V Evropi je kar 81 % habitatov v neugodnem ali slabem stanju. Podatki so zelo zaskrbljujoči tudi pri pticah – skoraj polovica vseh vrst ptic je v upadu, vsaki osmi vrsti pa grozi izumrtje. S sredstvi EU je bilo financiranih že veliko uspešnih in navdihujočih projektov obnove narave, nekaj primerov je predstavljenih v publikaciji Led by nature.

Sredstva EU so glavni vir financiranja projektov obnove in ohranjanja narave, zlasti v srednji in vzhodni Evropi in so ključnega pomena za ohranjanje biotske raznovrstnosti. Vendar pa so z EU sredstvi hkrati financirani tudi projekti, ki imajo na naravo ravno nasproten učinek in biotsko raznovrstnost ogrožajo.

V publikaciji EU funds: Protecting or damaging nature? najdete primere škodljivih in potencialno škodljivih projektov iz petih evropskih držav, tudi iz Slovenije. Publikacija zajema tudi nekaj priporočil, ob upoštevanju katerih se lahko pri načrtovanju prihodnjih projektov, škodljivi učinki na naravo preprečijo.

Vabljeni k branju!

EU funds: Protecting or damaging nature?