+

Arhiv oznak: Narava za podnebje

Obnova narave je najboljša na naravi temelječa rešitev za podnebno prilagajanje

, Novice

Na posvetu PODNEBJE IN NARAVA, Rešitve za odpornost družbe in narave dne 2.6.2026 v Rastlinjaku je bila osrednji namen krepitev voljo za aktivno (so)delovanje za učinkovito obnovo narave, ki je nujna za povečanje podnebne odpornosti. Podnebne spremembe in obnova narave sta povezana pojava, ki ju moramo obravnavati skupaj, na tempa temelji tudi EU politika. Ukrepanje pa mora vključevati tudi drugačne odločitve, kot smojih sprejemali doslej. Posledice naših preteklih odločitev so namreč privedle do slabega stanja planeta, zaradi katerega je preživetje družbe ogroženo. Poročilo o zdravju planeta (Planetary Health Check Report) ugotavlja, da od devetih planetarnih meja že presegamo sedem. IPBES poročilo (Transformative Change Assessment) pri tem navaja tri glavne izvorne družbene vzroke usihanja narave: odtujenost od in nadvlada nad ljudmi in naravo, koncentracija moči in bogastva ter kratkoročne, individualne in materialne koristi kot prioriteta.

Dr. Maša Kovič-Dine, predstojnica Katedre za mednarodno pravi Pravne fakultete v Ljubljani je uvodoma govorila o pomenu glasu narave v globalnem okolju in pravnem sistemu.

Foto: PIC

Slabo stanje okolja, s katerim smo soočeni, ne pomeni, da okoljsko pravo ne deluje, vprašanje pa je, ali so obstoječi pristopi zadostni za obseg izzivov, s katerimi se soočamo. Sodobno okoljsko pravo še vedno temelji na antropocentričnem pristopu, ki pa se bo moral preoblikovati v bolj ekocentričnega, ki naravi priznava vrednost sami po sebi, ne zgolj skozi njeno korist za človeka.

V mednarodnem prostoru se že dolgo razvija koncept podelitve pravne osebnosti naravi in njenim delom. Pravna osebnost ni biološka kategorija, je pravni instrument in pravo ga uporablja takrat, ko želi določeni entiteti priznati poseben status in zagotoviti učinkovitejše varstvo njenih interesov (npr. podjetje ni človek, ima pa pravno osebnost).

Kar nekaj držav je v sodnih postopkih ali v pranih aktih priznalo naravi ali njenim delom (npr. rekam) pravno osebnost. Tak primer imamo tudi že v Španiji – pravna osebnost je bila v sodnem postopku priznana laguni Mar Menor v letu 2022. Je pa vprašanje, kdo naj bo glas (zastopnik-skrbnik) te pravne osebnosti, pri čemer izstopa dilema, kako zagotoviti, da bodo zastopniki delovali v interesu narave.

V tem smislu se v zadnjih letih razvijajo teorije pluralnega oziroma večnivojskega skrbništva narave. Njihovo izhodišče je, da nobena posamezna oseba ne more govoriti v imenu kompleksnega ekosistema. Zato mora glas narave nastajati skozi sodelovanje različnih akterjev – znanstvenikov, lokalnih skupnosti, civilne družbe, javnih institucij. Seveda pa pravna osebnost sama po sebi ni čudežna rešitev,  lahko pa odpre prostor za drugačen način razmišljanja o našem odnosu do narave.

Prihodnost ne bo odvisna samo od tega, kakšne zakone bomo sprejeli. Odvisna bo tudi od tega, kakšno odgovornost bomo pripravljeni prevzeti. Do prostora, v katerem živimo. Do ljudi, ki bodo prišli za nami. In do narave, katere del smo.

– Dr. Maša Kovič-Dine, predstojnica Katedre za mednarodno pravo Pravne fakultete v Ljubljani

Na naravi temelječe rešitve prinašajo recept za odločitve, ki bodo dolgoročno pomagale podnebju, družbi in naravi, so transformativne. Standard IUCN na naravi temelječih rešitev vzpostavlja splošno priznane kriterije, v okviru katerih zatečene družbene probleme lahko dolgoročno rešujemo tako, da obnavljamo tudi naravo. 

Dr. Urška  Koce iz Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (DOPPS) je predstavila novi priročnik Na naravi temelječe rešitve za reke in skupnosti, ki v slovenski prostor prinaša uporaben pripomoček za načrtovanje na naravi temelječih rešitev za večjo odpornost rečnih sistemov.

Foto: PIC

Priročnik komplementarno dopolnjuje usmeritve Direkcije RS za vode za vključevanje na naravi temelječih rešitev v projekte za zmanjševanje poplavne ogroženosti, saj pri tem upošteva in predstavlja ključni mednarodno sprejet in nedavno posodobljen standard IUCN na naravi temelječih rešitev (NTR). Priročnik se pri predstavitvi tega standarda osredotoča na rečne ekosisteme, ki so tudi v Sloveniji že močno ogroženi, hkrati pa so tudi v središču pozornosti protipoplavnih ukrepov.

Reke in obrečni prostor je človek preoblikoval in prilagajal svojim potrebam tisočletja. Ne glede na to, kako si pri tem prizadeva, pa narava veno ubira svojo pot. Posebej ob ekstremnih dogodkih, ko voda pridobi dovolj moči, vidimo, kako preoblikuje rečni prostor in pri tem ne upošteva meja, oblik ali ureditev, ki jih je vanj vrisal človek. Priročnik ni zasnovan kot katalog ukrepov, ki bi jih bilo možno preslikati na izbrano projektno območje, temveč je pregled ključnih konceptov in izhodišč, ki naj usmerjajo snovanje najprimernejših rešitev glede na konkreten družbeni in ekosistemski kontekst.

Prvi del priročnika je zato namenjen razumevanju temeljnih procesov, ki oblikujejo rečne ekosisteme in bi jih bilo treba upoštevati pri njihovi obnovi in načrtovanju na naravi temelječih rešitev. V drugem delu pa je podrobneje predstavljen sam IUCN standard, ki predstavlja praktičen okvir za načrtovanje, izvajanje in vrednotenje na naravi temelječih rešitev, spodbuja njihovo izboljševanje in omogoča prepoznavanje in ocenjevanje kakovostnih rešitev na podlagi enotnih meril in kazalnikov.

Reka ni samo voda, ki teče po strugi, temveč je dinamičen in raznolik sistem, ki se neprestano spreminja in je povezan z okolico – s poplavnimi ravnicami in podzemno vodo. Zato ni samo vodotok, ampak skupaj s povezanimi območji tvori ekosisteme, kjer v raznolikih medsebojnih odnosih sobivajo številne vrste rastlin, živali in drugih organizmov. Ti ekosistemi imajo za človeka velik, a pogosto tudi prezrt, pomen.

– dr. Urška Koce, DOPPS

Na naravi temelječe rešitve so tako osrednji pojem na preseku boja proti podnebnim spremembam in zagotavljanja biotske pestrosti. So pomemben pristop k obnovi narave in večanju odpornosti za podnebno prilagajanje. Osrednji EU portal za podnebno prilagajanje ADAPT jih vidi kot ukrep strategije podnebnega prilagajanja. V tem smislu je tudi Podnebni zakon te rešitve uvedel v nacionalni normativni prostor. Že posvet, ki ga je Direkcija RS za vode izvedla v letu 2024 je pokazal veliko zadreg, s katerimi se bo treba soočiti pri uvajanju NTR. Od tedaj se je sicer pojem, tudi po zaslugi aktivnosti projekta Zagovorniki okolja – Narava za podnebje od prvih zadreg pri njegovem uvajanju, bolj uveljavil. Vidna so prizadevanja Direkcije RS za vode, ki jih je predstavila Petra Repnik in povedala, kakšni so aktualni izzivi uvajanja NTR v upravljanje voda in zmanjševanja poplavne ogroženosti. Prelivanje na naravi temelječih rešitev iz papirja v prakso pa ni lahko. Izzive predstavljajo težavno sprejemanje zelenih rešitev s strani ciljnih skupin znotraj lokalnega prebivalstva, medsektorsko usklajevanje širše zasnovanih ureditev, pridobivanje zemljišč, pomanjkanje strokovnega kadra in znanja za snovanje, izvedbo in vzdrževanje tovrstnih ureditev, za to pa so potrebna tudi večja finančna sredstva.

Na naravi temelječe rešitve v povezavi z zmanjševanjem poplavne ogroženosti predstavljajo načrtovalski koncept, v okviru katerega se na ravni porečij in povodij načrtujejo celoviti in optimalni protipoplavni ukrepi ob upoštevanju družbenih, ekonomskih in okoljskih koristi. Načrtovalski koncept udejanja načelo »vodi več prostora«. Pri tem se upošteva učinkovitost ukrepa, razpoložljivost prostora, tehnična izvedljivost in funkcionalnost ukrepa ter ekonomska upravičenost. Za udejanjanje na naravi temelječih rešitev je potreben političen konsenz med različnimi sektorji in sprememba prostorskega načrtovanja.

– Petra Repnik, Direkcija RS za vode

Foto: PIC

Podnebje in narava se prepletata tudi v aktualni pripravi nacionalnega načrta obnove in dolgoročne strategije podnebnega prilagajanja. Sta ključna dokumenta, ki morata prispevati tako k izboljšanju stanja narave in povečanju odpornosti na učinke podnebnih sprememb.

Na posvetu sta predstavnika obeh pristojnih ministrstev predstavila, kakšno je stanje priprave obeh dokumentov. Dr. Sašo Gorjanc iz Direktorata za naravo pri Ministrstvu za naravne vire in prostor je predstavil, kako poteka priprava Nacionalnega načrta obnove narave (NNON). Osnutek tega morajo namreč države predložiti Evropski komisiji na podlagi Uredbe (EU) 2024/1991 o obnovi narave do 1. septembra letos.

Predstavil je napredek pri pripravi NNON, ki bo šel predvidoma v javno razpravo v začetku julija:

  • glede obnove kopenskih, obalnih in sladkovodnih varovalnih habitatov (4. člen) je bila izdelana analiza stanja habitatnih tipov po 17. členu Habitatne direktive, analizirani so bili cilji Programa upravljanja območij Natura 2000 (PUN), tik pred uskladitvijo je metodologija za določanje izhodiščnih in ciljnih površin za travišča (med ZRSVN in MKGP), v NNON so se prenesli relevantni ukrepi iz PUN, dodalo pa se je še 5 novih ukrepov;
  • glede morskih ekosistemov (5. člen) obstaja največ vrzeli v znanju o stanju glede na zahteve uredbe, kar se bo postopoma dopolnjevalo; v NNON so bili preneseni relevantni ukrepi iz PUN in programov/načrtov vezanih na morsko okolje, dodanih pa je bilo 8 novih ukrepov;
  • glede obnove urbanih ekosistemov (8. člen) so pripravljene karte in območja urbanih ekosistemov, oblikovani so osnutki ukrepov; sedem občin je glede deleža zelenih površin in pokritosti s krošnjami identificiranih kot kritičnih in sicer Mengeš, Murska Sobota, Hajdina, Polzela, Prebold, Šempeter-Vrtojba in Žalec;
  • glede rečne povezljivosti (9. člen) je Evropska komisija z izdajo metodologije, ki je podlaga za načrtovanje ukrepov, zamujala, zato Slovenija do 1. septembra, še ne bo mogla v NNON vključiti ukrepov glede tega člena, ampak se bo to dodajalo tekom procesa usklajevanja končnega predloga;
  • glede opraševalcev (10. člen) na podlagi metodologije EK poteka priprava določitve protokola spremljanja, monitoring pa bo vzpostavljen do decembra 2026; ukrepi NNON so predvsem obstoječi ukrepi PUN in kmetijski ukrepi;
  • glede kmetijskih ekosistemov (11. člen) sta izbrana kazalnika zaloge organskega ogljika v mineralnih tleh obdelovalnih površin in delež kmetijskih zemljišč z značilnostmi visoke raznovrstnosti krajine, obvezno pa se bo meril tudi indeks pogostih kmetijskih ptic. Ukrepi se v širših razpravah s kmetijskim sektorjem in deležniki gradijo na obstoječih ukrepih iz PUN in SKP, dodanih pa je 5 novih ukrepov;
  • glede gozdnih ekosistemov (12. člen) izziv predstavlja monitoring gozdnih ptic, ki se doslej ni izvajal, začel pa se je spomladi; NNON pa gradi predvsem na obstoječih ukrepih iz PUN in gozdnogospodarskih načrtov.

Prilagajanja na učinke podnebnih sprememb EU prepušča državam, da ukrepajo glede na nacionalne okoliščine. V Sloveniji smo leta 2026 sprejeli Strateški okvir podnebnega prilagajanja, ki pa nikoli ni bil operativno razdelan v akcijske ukrepe. Podnebni zakon sedaj predvideva nacionalno strategijo in regionalne akcijske načrte prilagajanja podnebnim spremembam. Nacionalna strategija prilagajanja mora biti sprejeta do prve polovice februarja 2027, o njeni pripravi pa je več povedala mag. Mateja Pitako, vodja Sektorja za podnebne politike na Ministrstvu za okolje, podnebje in energijo. Trenutno je strategija v fazi priprave projektne naloge. Za pripravo strategije je treba pripraviti sektorske ocene ranljivosti, osem je že izdelanih (objavljene so na spletni strani strategije), dve pa sta še v delu.  Pri načrtovanju prilagajanja ocena tveganj iz leta 2024 (European Climate Risk Accessment), ki bo posodobljen v letu 2028, v drugi polovici 2026 pa bo pripravljen tudi integriran okvir za podnebno odpornost. Večino nacionalnih aktivnosti ministrstvu omogoča projekt LIFE4ADAPT (glej SAMO1PLANET), v okviru katerega je bila v sodelovanju s Skupnostjo občin Slovenije vzpostavljena Podnebna pisarna, ki je namenjena ozaveščanju in krepitvi znanja zaposlenih v občinskih upravah, regionalnih razvojnih agencijah in drugim ključnim akterjem lokalnega in regionalnega razvoja. Pri ARSO pa bo vzpostavljen tudi Center za podnebne storitve in podnebne projekcije, ki bo združeval in nadgradil dosedanje podnebne storitve ARSO.

Pridelava hrane je zaradi podnebnih sprememb zelo ranljivo in nasploh odvisno od narave in klimatskih razmer. Hkrati pa globalno pomembno prispevala k degradaciji narave. Za zagotavljanje varne, trajnostne, hranljive in cenovno dostopne hrane so potrebni trajnostni, odporni in biotsko raznovrstni kmetijski ekosistemi. Ti povečujejo odpornost kmetijstva na podnebne spremembe in okoljska tveganja. Zato se morajo vsi ukrepi glede podnebnih sprememb in obnove narave ozirati tudi na pridelavo hrane, po drugi strani pa mora kmetijstvo v večji meri preiti na trajnostne kmetijske prakse, ki so skladne z naravo. O pravno sistemskih premislekih za oblikovanje bodočih politik na področju kmetijstva in narave je govorila mag. Senka Šifkovič iz PIC – Pravnega centra za varstvo človekovih pravic in okolja. Pridelovanje hrane zadovoljuje temeljno človekovo potrebo in zadeva in odgovornost  celotne skupnosti. Kmetje pri prehodu na trajnostni način pridelave hrane ne smejo ostati sami, podpreti jih mora celotna skupnost kot družbeno prioriteto. Tudi pri kmetovanju na trajnosten način so na naravi temelječe rešitve lahko vodilo k pridelavi hrane skladno z naravo – IUCN kot take prepoznava predvsem ekološko, biodinamično, regenerativno kmetovanje in agroekologija. Za bolj harmonično pridelovanje hrane tudi na območjih z naravovarstvenimi režimi pa je potrebno okrepiti kmetijsko svetovalno službo na način, da bi kmetijski in naravovarstveni strokovnjaki na terenu delovali z roko v roki. Ukrepe za varstvo narave morajo spremljati tudi informacije o dolgoročnih učinkih teh ukrepov, za kar pa je potrebno izboljšati monitoring učinkov ukrepov in preseči projektno varstvo narave. Če imajo projekti dobre rezultate se morajo ti pristopi  preliti v sistemske ukrepe.

 Na zemljiščih, na katerih poteka kmetijska pridelava, se hkrati izražajo njihova gospodarska, socialna in ekološka funkcije rabe te lastnine. Primerno uravnoteženje udejanjanja teh funkcij je za celotno skupnost zelo pomembno. Pridelovanje hrane je družbena prioriteta, prav tako je v dolgoročnem interesu skupnosti, da se hrana prideluje na način, da se ohranja pestrost narave. Hkrati pa je to za kmeta gospodarska dejavnost, s katero se preživlja in mora biti v primerljivem položaju z drugimi izvajalci gospodarskih dejavnosti in delavci. Če pri tem polno udejanja tudi socialno in ekološko funkcijo lastnine v dobro skupnosti in so dobri skrbniki, mora družba to prepoznati in nagraditi.

– mag. Senka Šifkovič, PIC – Pravni center za varstvo človekovih pravic in okolja

Posvet sta organizirala PIC – Pravni center za varstvo človekovih pravic in okolja in Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (DOPPS) v okviru projekta Zagovorniki okolja – Narava za podnebje, ki ga iz sredstev Podnebnega sklada financirata Eko sklad in Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo. Na posvetu so bili predstavljeni tudi nekateri drugi vidnejši rezultati projekta, kot so prevod Smernic in priporočil za ambiciozne načrte obnove narave, serija video seminarjev V prijateljstvu z naravo, študija glede ureditve varovalnih gozdov s posebnim ozirom na porečje Pšate (študija za Pšato) in koraki za druge zainteresirane deležnike civilne družbe (smernice za pripravo pobud) ter namizno učno orodje za učitelje o prepletenosti podnebnih sprememb in biodiverzitete.

Povezave na predstavitve s posveta

 

Varovalni gozdovi za odpornejše porečje Pšate

, Novice

V sklopu projekta Zagovorniki okolja – Narava za podnebje smo pripravili analizo stanja gozdov v porečju Pšate ter pripravili strokovni predlog za vzpostavitev in upravljanje novih varovalnih gozdov.

Namen analize je bil prepoznati območja, kjer gozdovi že danes opravljajo pomembne varovalne funkcije, ter opredeliti potencialna območja za prihodnjo vzpostavitev novih varovalnih gozdov. Ti imajo ključno vlogo pri zmanjševanju erozije, zaščiti tal, uravnavanju vodnega režima in krepitvi odpornosti krajine na podnebne spremembe.

Gozdovi pokrivajo približno 40 % porečja Pšate, medtem ko obstoječi varovalni gozdovi obsegajo le okoli 3 % vseh gozdnih površin. Kljub majhnemu deležu imajo izjemno pomembno vlogo, saj se na teh območjih izrazito prekrivajo funkcije varovanja gozdnih zemljišč in hidrološke funkcije, ki prispevajo k zmanjševanju poplavne ogroženosti ter varovanju tal pred erozijo.

S pomočjo prostorskih analiz smo določili kriterije za prepoznavanje potencialnih novih varovalnih gozdov. Na podlagi teh značilnosti smo identificirali gozdne odseke, ki bi jih bilo smiselno podrobneje preučiti v postopkih morebitne razglasitve novih varovalnih gozdov.

Vzpostavitev in ustrezno upravljanje varovalnih gozdov lahko prispevata k boljšemu zadrževanju vode v krajini, zmanjšanju tveganja za poplave in erozijo, ohranjanju biotske raznovrstnosti ter povečanju odpornosti porečja Pšate na posledice podnebnih sprememb.

Pripravljeni predlog predstavlja pomembno strokovno podlago za nadaljnji razvoj sistema varovalnih gozdov v Sloveniji. Poleg prepoznavanja potencialnih novih območij podaja tudi usmeritve za njihovo upravljanje, s čimer prispeva k bolj sistematičnemu vključevanju varovalnih funkcij gozdov v prostorsko načrtovanje in prilagajanje na podnebne spremembe. Varovalni gozdovi namreč niso pomembni le za ohranjanje narave, temveč tudi za zmanjševanje naravnih tveganj ter zagotavljanje dolgoročne varnosti in kakovosti življenjskega okolja za ljudi.

Analiza stanja v prostoru in predlog za vzpostavitev in upravljanje varovalnih gozdov v porečju Pšate

Smernice za pripravo pobud za krepitev varovalnih funkcij gozdov

Priročnik za načrtovanje na naravi temelječih rešitev v rečnih ekosistemih

, Novice

V okviru projekta »Zagovorniki okolja – Narava za podnebje« je v založbi DOPPS izšel priročnik z naslovom »Na naravi temelječe rešitve za reke in skupnosti«.

Reko najpogosteje vidimo kot vodni tok, ki teče po strugi od izvira proti izlivu v drugo reko, jezero, morje ali ocean, vendar pa reka ni samo voda, ki teče po strugi, temveč je dinamičen in raznolik sistem, ki se neprestano spreminja in je povezan z okolico – s poplavnimi ravnicami in podzemno vodo. Reke skupaj s povezanimi območji tvorijo ekosisteme, kjer v raznolikih medsebojnih odnosih sobivajo številne vrste rastlin, živali in drugih organizmov. Ti ekosistemi imajo za človeka velik, a pogosto tudi prezrt pomen. Zagotavljajo nam pitno vodo, pomagajo uravnavati podnebje, blažijo posledice poplav in suš ter ponujajo prostor za sprostitev in navdih.

Reke in obrečni prostor človek preoblikuje ter prilagaja svojim potrebam že tisočletja. Na območju današnje Slovenije so se obsežnejši projekti regulacij rek in osuševanja poplavnih ravnic izvajali predvsem v 19. in 20. stoletju, medtem ko so bila prizadevanja v zadnjih desetletjih usmerjena predvsem v vzdrževanje stanja, vzpostavljenega s temi posegi. V zadnjem času so bili na podlagi evropske zakonodaje pripravljeni in posodobljeni ključni nacionalni strateški dokumenti, ki usmerjajo upravljanje slovenskih rek: Načrt upravljanja voda (NUV), Načrt za zmanjševanje poplavne ogroženosti (NZPO) in Nacionalni energetski in podnebni načrt (NEPN), na območjih Natura 2000 pa tudi Program upravljanja območij Natura 2000 (PUN). Ob njihovem prebiranju pa preseneča visoka stopnja medsebojne neusklajenosti in čeprav znanstvena spoznanja in praktične izkušnje vse bolj razkrivajo škodljive posledice tradicionalnih pristopov k upravljanju rek in rečnega prostora, nekateri cilji in ukrepi še vedno spodbujajo posege, ki so v neposrednem nasprotju s sodobnimi okoljskimi načeli. K premoščanju nekaterih neskladij, zlasti med cilji ohranjanja in obnove rečnih ekosistemov ter biotske raznovrstnosti in cilji zmanjševanja poplavne ogroženosti, lahko bistveno pripomorejo prav na naravi temelječe rešitve.

Ne glede na to, kako močno si prizadevamo naravne procese prilagoditi svojim kratkoročnim potrebam ali interesom posameznih skupin, narava vedno znova ubira svojo pot. Reke nam to zaradi svoje dinamične narave kažejo še posebej nazorno, zlasti ob ekstremnih dogodkih, ko voda pridobi dovolj moči, da preoblikuje rečni prostor in pri tem ne upošteva meja, oblik ali ureditev, ki jih je vanj vrisal človek. Prav takrat se morda najbolj jasno zavemo, da je »vojna« z naravnimi procesi vnaprej izgubljena. Namesto prizadevanj za njihovo obvladovanje bi bilo zato bolj smiselno razvoj in upravljanje prostora usmerjati v pristope, ki te procese upoštevajo ter jih vključujejo na način, ki zmanjšuje tveganje za nastanek ponavljajoče se škode, hkrati pa prinaša številne družbene in okoljske koristi.

Na naravi temelječe rešitve niso skupek vnaprej predpisanih ukrepov, prav tako ne pomenijo zgolj posnemanja narave v njeni obliki. Temeljijo na razumevanju, ohranjanju in obnovi naravnih procesov ter na ustvarjanju pogojev, v katerih ti procesi lahko delujejo. V tem pogledu se bistveno razlikujejo od številnih t. i. sonaravnih ureditev rek, pri katerih je poudarek pogosto na videzu naravnosti, medtem ko ostajajo ključni procesi omejeni ali nadzorovani. Za na naravi temelječe rešitve namreč ni odločilna forma, temveč ohranjanje in krepitev naravne dinamike ekosistemov.

Če boste v priročniku iskali hitre oziroma »instant« rešitve za svoj »družbeno-rečni« izziv, boste verjetno razočarani. Publikacija namreč ni zasnovana kot katalog ukrepov, ki bi jih bilo mogoče preprosto preslikati na izbrano projektno območje, temveč kot pregled ključnih konceptov in izhodišč, ki naj usmerjajo snovanje najprimernejših rešitev glede na konkreten družbeni in ekosistemski kontekst. Prvi del priročnika je zato namenjen razumevanju temeljnih procesov, ki oblikujejo rečne ekosisteme in bi jih bilo treba upoštevati pri njihovi obnovi in načrtovanju na naravi temelječih rešitev. Le tako lahko te prispevajo k izboljšanju biotske raznovrstnosti ter krepitvi celovitosti in odpornosti ekosistemov rečnega prostora. V drugem delu je podrobneje predstavljen nedavno posodobljeni Globalni standard za na naravi temelječe rešitve, ki ga je razvila Mednarodna zveza za varstvo narave (IUCN). Standard predstavlja praktičen okvir za načrtovanje, izvajanje in vrednotenje na naravi temelječih rešitev ter spodbuja njihovo stalno izboljševanje, da bi čim učinkoviteje dosegale zastavljene cilje. Hkrati omogoča prepoznavanje in ocenjevanje kakovostnih rešitev na podlagi enotnih meril in kazalnikov.

Priročnik Na naravi temelječe rešitve za reke in skupnosti

Vabilo na posvet PODNEBJE in NARAVA: Rešitve za odpornost družbe in narave

, Novice

PIC – Pravni center za varstvo človekovih pravic in okolja ter Društvo za proučevanje in opazovanje ptic Slovenije (DOPPS) vabita na posvet PODNEBJE in NARAVA: Rešitve za odpornost družbe in narave.

Posvet bo potekal 2. 6. 2026 med 13. in 15.30 uro v prostoru Rastlinjak na Tržaški c. 2 v Ljubljani.

PODNEBJE ∞ NARAVA

Rešitve za odpornost družbe in narave

Dogodek je namenjen informiranju in krepitvi volje za aktivno (so)delovanje za učinkovito obnovo narave in podnebno prilagajanje ter uvajanje na naravi temelječih rešitev v Sloveniji.

V strnjenem programu bo predstavljeno aktualno stanje priprave nacionalne strategije podnebnega prilagajanja in  nacionalnega načrta obnove narave, kakšne naj bi bile na naravi temelječe rešitve za krepitev odpornosti vodotokov celinskih voda in kakšne so zadrege pri njihovem uvajanju in da je pridelava hrane možna ob ohranjanju narave.

PROGRAM

  • 13.00    Uvodni nagovor – Glas narave v globalnem okolju
    dr. Maša Kovič-Dine, predstojnica Katedre za mednarodno pravno Pravne fakultete UL
  • 13.20     Ohranjanje narave in pridelovanje hrane sta dve plati istega lista
    mag. Senka Šifkovič, PIC – Pravni center za varstvo človekovih pravic in okolja
  • 13.40     Priročnik za načrtovanje na naravi temelječih rešitev za večjo odpornost rečnih sistemov (po standardu IUCN na naravi temelječih rešitev)
    dr. Urška Koce, Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (DOPPS)
  • 14.00     Aktualni izzivi uvajanja na naravi temelječih rešitev v upravljanje voda in zmanjševanje poplavne ogroženosti
    Petra Repnik, Direkcija RS za vode
  • 14.20     Potek priprave nacionalnega načrta obnove narave
    dr. Sašo Gorjanc, Direktorat za naravo, Ministrstvo za naravne vire in prostor
  • 14.40     Potek priprave nacionalne strategije podnebnega prilagajanja
    Andrej Gnezda, direktor Direktorata za podnebje, Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo
  • 15.00    Razprava in druženje ob popoldanski kavi

Program je v celoti predstavljen TUKAJ.

Prijava na dogodek je obvezna TUKAJ.

V prijateljstvu z naravo: Širimo znanje [video gradiva]

, Novice

Serija videoseminarjev V PRIJATELJSTVU Z NARAVO je namenjena obnovi in dopolnitvi znanja o podnebni in biodiverzitetni krizi, njuni povezanosti in pomenu na naravi temelječih rešitev (NTR) za njuno blažitev. Seminarji sledijo načelu »misli globalno, deluj lokalno«. Zavedanje aktualne slike globalnega stanja nam namreč daje razloge in moč za lokalno ukrepanje, za katerega pa potrebujemo konkretna znanja.

 

Seminarji tako dopolnjujejo in povezujejo zbrano znanje strokovnjakov – za navdih in uporabo. Na lokalni ravni smo namreč odvisni od sebe, svojega znanja in nacionalno specifičnih okoliščin, kot so nadpovprečno močni učinki podnebnih sprememb, obenem pa tudi od še ohranjene, zaščitene narave. Ljudje smo tisti, ki spreminjamo svet in vedno lahko delujemo bolje ali drugače, kot smo doslej. Negotovost, kompleksnost, nejasnost predvidevanj verzij naše bodočnosti, nas ne sme hromiti, ampak je treba pogumno storiti korake naprej, navkljub temu.

 
Video seminarji lahko služijo kot učno gradivo in so na voljo vsem za prosto uporabo – objavljeni so tukaj. Zaradi lažjega pregleda celotnega programa in spremljajočih gradiv, pa jih povzemamo v nadaljevanju.

Ob tem toplo priporočamo tudi branje vsebin o podnebnih spremembah na spletni strani Umanotere in ogled posnetkov predavanj Fakultete za matematiko in fiziko Podnebne spremembe. Navdušenci uporabe umetne inteligence pa boste o podnebnih spremembah našli verodostojne podatke iz poročil medvladnega odbora znanstvenikov za podnebne spremembe (IPCC) na ChatClimate.

NA TEM PLANETU ŽIVIMO

 Planetarne meje – živimo na planetu, ki ne raste (POSNETEK)

Lučka Kajfež Bogataj

Zemlja je naš dom, oskrbuje nas z vsemi viri, ki jih mi in druge vrste potrebujemo za življenje. Ti viri pa se zaradi prekomernega izkoriščanja in onesnaževanja ne morejo več obnavljati. Na določenih področjih smo že presegli planetarne meje obnavljanja. V okviru seminarja je predstavljeno stanje in prognoze za bodočnost.

Dr. Lučka Kajfež Bogataj je priznana, večkrat mednarodno nagrajena klimatologinja, profesorica, članica Medvladnega odbora za podnebne spremembe, ki že desetletja neutrudno opozarja na podnebne spremembe, njene učinke in potrebne ukrepe tudi v slovenskem prostoru.

Narava je življenje – biodiverziteta v dobi človeštva (POSNETEK)

Davorin Tome

Razsežnosti upada biodiverzitete so velike, seminar pa predstavlja njene glavne vzroke in povezanost s podnebnimi spremembami. Narave je vse manj, ljudje pa smo od nje vse bolj odtujeni – kako se odtujeni, k tehnološkim rešitvam usmerjeni človek lahko naravi spet približa in skupaj z njo prilagodi.

Dr. Davorin Tome je raziskovalec ekosistemov na Nacionalnem inštitutu za biologijo, avtor več priročnikov in učbenikov, izvrsten mislec in fotograf narave, ki v slovenskem prostoru širi zavedanje o stanju narave in njegovem izboljšanju.

OBNOVA NARAVE IN HRANA

 Kmetovati z naravo (POSNETEK)

Tanja Šumrada

Pridelava hrane je dejavnost, ki najbolj vpliva na biodiverziteto in zmanjševanje števila populacij vrst. Po drugi strani pa pridelovalci hrane vidijo ukrepe ohranjanja narave pogosto kot grožnjo kmetovanju. Seminar pripoveduje, kako je v stanju izginjanja narave, uničujočih učinkov podnebnih sprememb in naraščajoče potrebe po pridelavi hrane možno kmetovati skladno z naravo.

Dr. Tanja Šumrada je docentka in znanstvena sodelavka na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani, kjer se ukvarja s socio ekonomskimi vidiki ohranjanja narave v agroživilskih sistemih in s tem povezanih javnih politikah EU. Je tudi predsednica Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (DOPPS) in koordinatorica portala znanja slovenskih raziskovalnih in strokovnih organizacij Kmetovati z naravo.

REŠITVE V SODELOVANJU Z NARAVO

Obnavljamo naravo (POSNETEK)

Urška Koce

Slovenije ima na področju obnove narave v skladu z Uredbo (EU) 2004/1991 o obnovi narave določene obveznosti. Ukrepi za obnovo narave bodo opredeljeni v nacionalnem načrtu obnove, ki je v pripravi do 1. 9. 2026. Z njimi bo treba zagotoviti izboljšanje stanja pomembnih habitatnih tipov in habitatov vrst v kopenskih, sladkovodnih in morskih ekosistemih ter splošno izboljšanje stanja biotske raznovrstnosti v gozdnih, kmetijskih in urbanih ekosistemih. Obnoviti bo treba tudi rečno povezljivost in populacije opraševalcev.

Dr. Urška Koce je biologinja, ena vodilnih raziskovalk ptic pri DOPP, Društvu za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije ter avtorica številnih prispevkov s področja ornitologije in varstva narave. Vodi delovno skupino za varstvo narave v mreži nevladnih organizacij za trajnostni razvoj Plan B za Slovenijo, kjer se osredotoča na povezavo med naravo in podnebnimi spremembami. Na področju obnove narave se posveča predvsem rečnim ekosistemom in razvoju na naravi temelječih rešitev.

Na naravi temelječe rešitve za podnebje (POSNETEK)

John Lynch

V okviru seminarja je predstavljen pomen na naravi temelječih rešitev za blaženje podnebnih sprememb in prilagajanje nanje. Predstavljene bodo rešitve shranjevanja CO2, ki so lahko opredeljene kot na naravi temelječe rešitve in zakaj.

Dr. John Lynch je podoktorski raziskovalec asistent na Oddelku za biologijo, kjer se usmerja na vlogo rabe tal pri doseganju podnebnih ciljev. V okviru raziskovalne iniciative Nature-based Solution se posebej usmerja na rešitve in prakse rabe tal, ki skladiščijo CO2 in hkrati izboljšujejo biodiverziteto.

STANDARD IUCN NA NARAVI TEMELJEČIH REŠITEV

Standard IUCN na naravi temelječih rešitev (POSNETEK)

Polona Pengal

Na naravi temelječe rešitve so ukrepi za varstvo, trajnostno upravljanje in obnovo naravnih in spremenjenih ekosistemov, ki učinkovito in prilagodljivo obravnavajo družbene izzive ter hkrati zagotavljajo dobrobit ljudi in koristijo biotski raznovrstnosti. Standard IUCN za NTR je globalno najbolj celovit in sprejet standard, uporaben za načrtovanje in izvajanje ukrepov in projektov, ki upoštevajo največje izzive družbe (npr. podnebne spremembe) in hkrati izboljšujejo stanje narave. Predavanje bo predstavilo kriterije standarda z indikatorji.

Dr. Polona Pengal je biologinja, raziskovalka, soustanoviteljica in strokovna direktorica Inštituta REVIVO, kjer se ukvarja z vodnimi in obvodnimi ekosistemi, njihovim obnavljanjem ter zagotavljanjem povezljivosti rek.

PRIPOVEDOVATI RESNICE

Komuniciranje podnebne in biodiverzitetne krize (POSNETEK)

Zarja Muršič

Znanost nas redno oskrbuje z informacijami o stanju planeta in projekcijami, ki sledijo, če ne bomo odločno ukrepali. Informacije so zaskrbljujoče in pri ljudeh lahko vzbujajo brezvoljnost, po drugi strani pa potrebno odločno ukrepanje zahteva korenito spremembo našega načina proizvodnje in potrošnje, ki naleti na odpor oblastnih struktur, in resnost situacije postane predmet politične diskreditacije. Predavanje predstavlja, kako komunicirati stanje podnebne in biodiverzitetne krize na način, da (predvsem mlademu) bralcu ne vzbuja brezupa, ampak upanje in aktivira voljo do ukrepanja.

Dr. Zarja Muršič je po izobrazbi biologinja, kognitivna znanstvenica in evolucijska antropologinja, deluje pa kot samostojna komunikatorica znanosti. Prizadeva si za razumljivost znanstvenih informacij in ozavešča javnost o negotovostih na konstruktiven način.

Pripovedovati vsebine na meji med obupom in upom (POSNETEK)

Maja Prijatelj Videmšek

Predavanje je namenjeno predstavitvi novinarskega dela na področju podnebnih sprememb in narave, dileme, ki se ob tem pojavljajo. Kako pisati zgodbe, ki vključujejo zelo negotovo bodočnost slabih scenarijev, pri tem pa ujeti linijo, kjer pripoved bralca ozavešča in ga angažira za spremembe, ne pa vzbuja zgolj strah in nemoč.

 Maja Prijatelj Videmšek je novinarka, zaposlena na časopisu Delo. Njeni prispevki so osredotočeni na teme, kot so kmetijstvo, prehranski sistemi, varstvo narave in okolja ter podnebne spremembe. Z njimi bralcem dnevno približuje našo okoljsko in podnebno realnost ter opozarja na neustrezne odločitve in ukrepanje pristojnih oblasti.

 

Zdravje in narava nista na prodaj! Daj glas naravi in podpiši PETICIJO!

, Novice

Odprta je vseevropska peticija #HandsOffNature. Podpiši jo zdaj in jo deli z drugimi!

PODPIŠI PETICIJO TUKAJ (razdelek “Take Action”).

Veliki onesnaževalci in njihovi politični zavezniki razgrajujejo evropske okoljske zakone – naše zdravje in prihodnost menjajo za dobiček in moč. Evropski predpisi, ki so varovali čist zrak, varno vodo in raznolike ekosisteme, so podvrženi tihi deregulaciji – pod lažno obljubo o »poenostavitvi« in »zmanjšanju birokracije«. Zakoni, katerih uvedba je trajala leta ali celo desetletja, da bi zaščitili ljudi in naravo, se zdaj razgrajujejo v nekaj mesecih.

Ti nepremišljeni napadi ogrožajo našo čisto pitno vodo, varno hrano, svež zrak in zdravo naravo, spodbujajo onesnaževanje, povezano z rakom, boleznimi dihal in drugimi resnimi zdravstvenimi tveganji – vse to se odloča za zaprtimi vrati brez našega soglasja. Trenutno se že spodkopava Okvirna vodna direktiva, ki je v zadnjih 25 letih spodbujala čiščenje naših rek in jezer. Pritisk po deregulaciji se izvaja tudi na Habitatno in Ptičjo direktivo, odlaša se z izvajanjem in pritiska na poenostavitve Uredbe glede krčenja in degradacije gozdov, za določene projekte se želi zaobiti redne postopke presoje vplivov in dovoljenja. Več informacij razgradnji predpisov, posledicah in peticiji na #HandsOffNature.

S peticijo zahtevamo, da naši evropski voditelji branijo zakone, ki varujejo ljudi in naravo, in se ne klanjajo onesnaževalcem in interesnim skupinam. Ko je varstvo narave oslabljeno, ceno plačamo vsi, vključno z našimi otroci, živalmi in prihodnjimi generacijami. Pod tako deregulacijo tudi obnova narave, h katerimi smo se zavezali z Uredbo (EU) o obnovi narave, ne bo možna in take bodočnosti si ne želimo.

Gre za odločanje ZA dolgoročno zdravje ljudi in narave v Evropi in PROTI kratkoročnim koristim za peščico. Postavimo se zase, za svojo vodo, za naravo, za svoje otroke in ne dovolimo, da onesnaževalci govorijo namesto nas.

V prijateljstvu z naravo [SERIJA SPLETNIH VIDEOSEMINARJEV]

, Novice

PIC – Pravni center za varstvo človekovih pravic in okolja ter Društvo za proučevanje in opazovanje ptic Slovenije (DOPPS) vabita na serijo spletnih videoseminarjev:

V PRIJATELJSTVU Z NARAVO

(od oktobra 2025 do marca 2025) 

Na seminarjih se bomo posvetili poglabljanju znanja o podnebni in biodiverzitetni krizi, njuni povezanosti in pomenu na naravi temelječih rešitev (NTR) za njuno blažitev. Seminarji bodo sledili načelu “misli globalno, deluj lokalno”. Zavedanje aktualne slike globalnega stanja nam namreč daje razloge in moč za lokalno ukrepanje, za katerega pa potrebujemo konkretna znanja. Seminarji bodo tako smiselno dopolnili in povezali že zbrano znanje strokovnjakov in strokovnjakinj – za navdih in uporabo. Na lokalni ravni smo namreč odvisni od sebe, svojega znanja in nacionalno specifičnih okoliščin, kot so nadpovprečno močni učinki podnebnih sprememb, obenem pa tudi od še ohranjene, zaščitene narave.

Program je v celoti predstavljen TUKAJ.

Prijava na videoseminarje je obvezna, in sicer TUKAJ.

21. 10. 2025, 14.00–15.00 (Zoom): Na tem planetu živimo

dr. Lučka Kajfež Bogataj, Biotehniška fakulteta UL

dr. Davorin Tome, Nacionalni inštitut za biologijo

Toplo vabljeni, da si pred prvim videoseminarjem ogledate tudi gradivo, ki smo ga pripravili: V prijateljstvu z naravo – Na tem planetu živimo.

18. 11. 2025, 14.00–15.00 (Zoom): Obnova narave in hrana

dr. Žiga Malek, Biotehniška fakulteta UL

dr. Tanja Šumrada, Biotehniška fakulteta UL

20. 1. 2026, 14.00–15.00 (Zoom): Rešitve v sodelovanju z naravo

dr. Urška Koce, Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (DOPPS)

dr. John Lynch, Oxford University

17. 2. 2026, 14.00–15.00 (Zoom): Standard IUCN na naravi temelječih rešitev

dr. Polona Pengal, Inštitut za ihtiološke in ekološke raziskave REVIVO

Predvidoma 17. 3. 2026, 14.00–15.00 (Zoom): Pripovedovati resnice

dr. Zarja Muršič, komunikatorka znanosti

Maja Prijatelj Videmšek, novinarka časopisa Delo

Serijo videoseminarjev V PRIJATELJSTVU Z NARAVO organizirata PIC in DOPPS v sklopu projekta Zagovorniki okolja – Narava za podnebje.

Nacionalna platforma NarcIS odlična za krepitev znanja za obnovo narave in podnebno prilagajanje

, Novice,Sporočila za javnost

V državi se pripravljata dva pomembna programska dokumenta – strategija podnebnega prilagajanja in nacionalni načrt obnove narave. Oba dokumenta zahtevata ukrepe, prilagojene našemu geografskemu položaju, stanju narave in vplivom podnebnih sprememb na slovenskem ozemlju. Zato smo pri tem povsem odvisni od nacionalnega znanja, ki pa ima še številne vrzeli.

Modro ukrepanje z dolgoročnimi učinki zahteva polno uporabo razpoložljivega znanja, odprtega za nove poglede in vsebine. Strokovnjaki morajo svoja specialistična znanja razširiti onkraj ozkih področij in jih povezati v interdisciplinarna jedra naravoslovcev in družboslovcev, specialistov in generalistov, teoretikov in praktikov. Izolirano sektorsko razmišljanje je namreč nujno preseči. Za obrat škodljivih procesov v procese obnove in krepitev funkcij narave za biodiverziteto, odpornost in življenje nasploh bo treba spremeniti paradigmo ohranjanja v paradigmo obnavljanja, naše odločitve skupnosti pa naj bodo celostne – v dolgoročno dobro narave in ljudi.

Lani vzpostavljen nacionalni informacijski sistem o naravi – NarcIS, ki  pod okriljem Agencije RS za okolje (ARSO) deluje v partnerstvu z drugimi organizacijami, je odlična platforma informacij, ki združuje strokovnjake različnih področij in ima kot taka največji potencial za povezovanje, interdisciplinarnost in nadgrajevanje znanja, potrebnega za procese oblikovanja ukrepov podnebnega prilagajanja, obnove narave in na naravi temelječih rešitev (NTR) v slovenskem prostoru.

Uresničevanje potenciala, ki ga ima platforma, je bila rdeča nit seminarja Krpamo vrzeli v znanju za obnovo narave in podnebno prilagajanje, ki je potekal 24. septembra 2025, v organizaciji PIC – Pravnega centra za varstvo človekovih pravic in okolja in Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (DOPPS) v sodelovanju z ARSO. 

Mag. Senka Šifkovič in Damjan Vinko. Foto: PIC

Izpostavljamo nekaj misli govork in govorcev z dogodka: 

“Dolg naravi, ki smo ga ustvarili, je enormen. Spremeniti moramo način razmišljanja in delovanja, pri čemer se nam kot transformativna možnost ponujajo NTR. Pot, po kateri moramo stopiti, še ni jasna, zato moramo poskušati in iskati rešitve. Povezati in poglobiti moramo znanje, pri čemer ima sistem NarcIS velik potencial,” je uvodoma izpostavila okoljska pravnica s PIC mag. Senka Šifkovič. 

Zbrane je nato nagovoril generalni direktor ARSO mag. Jože Knez, ki je izpostavil pomen sistema NarcIS ter sodelovanja in sinergij med deležniki: “Sodelovanje med ministrstvi, raziskovalnimi ustanovami, nevladnimi organizacijami in drugimi je edina možna pot naprej.” Posebej je izpostavil tudi vlogo NarcIS kot stičišča podatkov. “Morda se je v zadnjem času zdelo, da podatek ni več tako v ospredju, a se v dobi tehnološkega napredka izkazuje, kako pomembne so podatkovne baze. Podatki prihajajo v središče našega strokovnega razmišljanja in sprejemanja odločitev.”

Mag. Jože Knez. Foto: PIC

Dr. Magnus Tannerfeldt, sopredsedujoči Evropskemu partnerstvu za biodiverziteto Biodiversa+, je predstavil delovanje tega partnerstva. “Na nacionalni in evropski ravni moramo ustvarjati sinergije in se povezovati. Nacionalna stičišča pomembno prispevajo k premoščanju vrzeli med znanostjo in politiko, omogočajo izmenjavo znanj, diseminacijo rezultatov in usklajevanje politik ter spodbujajo vključevanje različnih deležnikov in transdisciplinarne pristope.”

Anna Bruen iz CLEI – Local Governments for Sustainability, Europe, in sokoordinatorica evropske mreže NetworkNature, pa je poudarila: “Znanje in praksa na področju NTR sta razpršena med sektorji, disciplinami, politikami in deležniki. Treba je povezati akterje, ki delujejo na področju NTR ali so zainteresirani zanje, združiti znanje, vire in sredstva ter imeti dostop do primerov, iz katerih se lahko učimo. Stičišča lahko pri tem odigrajo dragoceno vlogo pri povezovanju lokalnih in regionalnih prizadevanj v procesu obnove narave [kot je predvidena v Uredbi EU o obnovi naravi in bo začrtana v nacionalnih načrtih za obnovo narave, op. a.].”

Rok Hvaliček. Foto: PIC

Vodja skupine NarcIS iz Sektorja za okoljske informacijske sisteme na ARSO Rok Havliček je predstavil sistem NarcIS, ki na enem mestu združuje biodiverzitetne, naravovarstvene in prostorske informacije ter omogoča njihovo odkrivanje, analizo in interpretacijo. Med drugim vključuje več kot 2.200 projektov in podatkov o njih, informacije o več kot tisoč dogodkih, registriranih pa je že več kot 1.800 uporabnikov. “NarcIS je mesto povezovanja različnih sektorjev. Deluje kot vozlišče znanja, središče podatkov ter stičišče strokovnjakov.” Izpostavil je, da ima NarcIS potencial za vključevanje in povezovanje deležnikov v procesu snovanja nacionalnega načrta za obnovo narave, saj mora ta sloneti na znanju, podatkih in vključevanju. Osnutek nacionalnega načrta za obnovo narave (NNON) mora Slovenija, enako kot druge države članice EU, Evropski komisiji skladno z Uredbo EU o obnovi narave predložiti do 1. septembra 2026. Časa za to je torej še 339 dni. 

Nove zamisli za obnovo narave bo treba tudi financirati. Za zdaj posebni viri v ta namen niso zagotovljeni niti na ravni EU niti na nacionalni ravni. Potrebnih bo precej iznajdljivosti in poskusov, saj se bomo le tako naučili, kaj deluje in kaj ne, za take projekte pa morajo obstajati tudi finančne priložnosti. 

Prav priložnosti za financiranje raziskav in krepitev znanja za obnovo narave ter podnebno prilagajanje pa je predstavila mag. Katja Žagar z Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in inovacije, kontaktna oseba za grozd 6 (hrana, biogospodarstvo, naravni viri, kmetijstvo in okolje) programa Obzorje Evropa. Od začetka aktualnega finančnega okvira EU leta 2021 je bilo v sklopu tega grozda uspešnih 119 prijav s slovenskimi partnerji, počrpanih pa več kot 35 milijonov sredstev. “Za uspeh so bistveni dobra priprava, relevantna mreža in preverjanje vseh pogojev razpisa,” je poudarila. 

Posnetek seminarja bo na voljo v kratkem ter bo dostopen javnosti. 

Zaživel je spletni portal za pripravo nacionalnega načrta za obnovo narave

, Novice

Na prvem Dnevu narave junija letos na Brdu pri Kranju je Ministrstvo za naravne vire in prostor predstavilo pripravo nacionalnega načrta za obnovo narave in obljubilo pripravo posebne spletne strani ministrstva, kjer bodo vse informacije o pripravi načrta. Ministrstvo je svojo obljubo držalo in objavilo spletni portal Nacionalni načrt za obnovo narave Bolj zdravi ekosistemi – Bolj zdrav planet!.

Osnutek nacionalnega načrta obnove, ki ga je treba pripraviti na podlagi Uredbe (EU) 2024/1991 o obnovi narave, mora ministrstvo Evropski komisiji oddati do 1. septembra 2026. Načrt je treba pripraviti v obrazcu, ki ga določa Izvedbena uredba Komisije (EU 2025/912 o določitvi pravil za uporabo Uredbe (EU) 2024/1991 glede enotne oblike za nacionalni načrt za obnovo.

Foto: Lorenza Magnaghi/Pexels

Proces priprave načrta mora biti čim bolj vključujoč. Zahteve Aarhuške konvencije v zvezi s pripravo tovrstnega dokumenta je Uredba o obnovi narave operacionalizirala v 20. točki 14. člena, ki določa, da mora biti priprava načrta za obnovo odprta, pregledna, vključujoča in učinkovita ter da lahko javnost, vključno z vsemi ustreznimi deležniki, čim prej in učinkovito sodeluje pri njegovi pripravi. V samem načrtu pa mora tudi predstaviti, kako je bil zagotovljen proces sodelovanja javnosti in koliko so bile tudi upoštevane potrebe lokalnih skupnosti in deležnikov.

Na spletni strani je ministrstvo predstavilo časovnico priprave nacionalnega načrta, ki pa ne vključuje informacij o predvidenih posvetovanjih in javnih razpravah. Ustanovljena je medresorska delovna skupina, v procesu pa bodov pripravo vključeni tudi drugi deležniki in organizirana posvetovanja s širšo splošno in strokovno javnostjo. Objavljeno je tudi povabilo javnosti k spremljanju procesa priprave načrta in sodelovanju v posvetovanjih – vprašanja in predloge pa je možno posredovati na nnon.mnvp@gov.si.