Kaj storimo če v naravi najdemo ptičjega mladiča

V zadnjih dveh tednih se na Društvu za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije soočamo z veliko telefonskimi klici kaj lahko posamezniki storijo, ko na domačem vrtu ali sprehodu v naravi najdejo ptičjega mladiča.

Mladič cararja. Foto: Eva Žun

Pri številnih pticah ravno sedaj prihaja čas, ko bodo prvi mladiči že zapustili gnezda, vendar še niso sposobni letenja. Na tleh preživijo nekaj dni in v tem času se jim dokončno razvijejo letalna peresa. Starši jim medtem še kar nekaj časa prinašajo hrano in jih s klici opozarjajo na nevarnost.

Najdeni mladiči se tako zdijo nebogljeni, zapuščeni in potrebni pomoči. A največkrat temu ni tako, saj so njihovi starši v bližini in čakajo, da se umaknemo. Le tedaj bodo lahko naprej skrbeli za svoje mladiče. Ker ljudje tem mladičem želijo pomagati, jih vzamejo domov ali pa jih odnesejo v zavetišče. S tem pa dejansko naredijo več škode kot koristi, saj mladičem v ujetništvu nikoli ne moremo nuditi optimalne oskrbe, kakršne so deležni s strani svojih staršev.

Najbolje je, da najdenega mladiča pustimo tam, kjer je, in se čim prej umaknemo. Če ga ogrožajo plenilci (na primer mačke), ga postavimo na varnejše mesto (grm, drevo, živa meja, balkon, okenska polica). Pomembno je, da je to mesto v bližini in dostopno staršem, ki skrbijo za mladiča.

Za nekatere vrste ptic je prednost, da čim prej zapustijo svoje gnezdo. Mnogi ljudje imajo napačno predstavo, da so gnezda varna, prijetna bivališča. Vendar plenilci v resnici pogosto z lahkoto najdejo gnezdo, polno glasnih mladičev, gnezdo pa je lahko za ptice tudi vir parazitarnih okužb. Starši zato mladiče vsak dan pridno hranijo od jutra do večera, da mladiči čim prej odrastejo in zapustijo gnezdo. Ko mladiči gnezdo zapustijo, se razkropijo naokoli, starši pa jih lahko vodijo vsak dan na drugo prenočišče, s čimer povečujejo verjetnost njihovega preživetja. Tudi če plenilec najde enega mladiča, ob tem ne pokonča še vseh ostalih, kot bi se zgodilo, če bi našel polno gnezdo.

14. maj – Svetovni dan ptic selivk

Ptice selivke so tiste, ki se zaradi pomankanja hrane (zima, suša) umaknejo v druge kraje.

Približno 19 % vseh vrst ptic na svetu je selivk, odstotek pa je v delih Evrope, kjer imamo izrazite letne čase, še precej višji. Varstvo ptic selivk predstavlja poseben izziv, saj je zanj potrebno čezmejno sodelovanje.

Varstvo na gnezdiščih v Evropi po navadi ne zadostuje, saj pticam pretijo številne grožnje med selitvijo in na prezimovališčih, kjer preživijo zimo. Za učinkovito varstvo ptic selivk je zato izrednega pomena prepoznavanje teh groženj in primerno ukrepanje.

Svetlobno onesnaževanje je ena takšnih groženj.

Ptice selivke zaradi umetne svetlobe zgubljajo orientacijo, kar privede do trkov med nočno selitvijo, hkrati pa umetno podaljševanje dneva povzroča motnje v njihovi »notranji selitveni uri«.

Problematika svetlobnega onesnaževanja je tako resna, da so številna mesta po svetu sprejela drastične ukrepe v času spomladanske in jesenske selitve. Številna zatemnijo ali ugasnejo javno razsvetljavo, privatnim zgradbam pa za to nudijo olajšave in tehnološke rešitve.

Kljub vsemu pa nevarnost svetlobnega onesnaževanja ostaja pereč problem, saj se količina umetne razsvetljave na svetu poveča za 2 % letno.

Kaj lahko sami storimo za zmanjšanje svetlobnega onesnaževanja?

Eden najlažjih ukrepov je, da ugašamo luči, ko jih ne potrebujemo. Svetlobno onesnaževanje, kot tudi vsako drugo onesnaževanje, se lahko zmanjša edino z zavedanjem posameznika, da lahko s svojim načinom življenja odločujoče vpliva na okolje in kvaliteto bivanja.


Se še spomniš naših mladih belih štorkelj –
Bele, Kiki in Rikija?
Spremljaj jih na interaktivnem zemljevidu

Spoznaj gozdne specialiste: MALI MUHAR

Mali muhar Ficedula parva je ena izmed najmanjših ptic v Evropi in ena redkih evropskih ptic, ki se vsako jesen odseli na prezimovanje v Indijo, ne pa v Afriko.

Na prvi pogled je samec malega muharja precej podoben taščici, saj ima značilno oranžno obarvano grlo in povečini sivo-rjavo telo. A to je bistveno manjši ptič, ki večino časa preživi dobro skrit v visokih krošnjah listavcev, od koder odmeva njegova melodična pesem. V Sloveniji gnezdi med 100 in 250 parov malega muharja.

Mali muhar. Foto: Jure Novak

Zaman ga bomo iskali v večini slovenskih gozdov, saj je bolj pogost le v nekaterih alpskih dolinah. Naseljuje namreč le stare in vlažne bukove gozdove, z večjo količino odmrlega drevja, kjer najde primerna dupla za gnezdenje. Ravno zaradi tega je vrsta pod udarom intenzivnega gozdarjenja, ki nenehno krči njen življenjski prostor.

Ker nam takih gozdov v Sloveniji bistveno primanjkuje bomo na DOPPS, v okviru projekta Varuhi naravnih gozdov, s pomočjo vseh srčnih varuhov zagotovili večji delež naravi prepuščenih gozdov. S tem bomo naredili korak naprej pri varovanju naših dragocenih gozdov in ohranjali gozdne specialiste, kot je mali muhar.

Postani varuh tudi ti in pomagaj našim dragocenim gozdnim specialistom!

Obišči spletno stran www.gozdnispecialisti.si.

Projekt Varuhi naravnih gozdov je financiran v okviru programa Active Citizens Fund.

Varuha malega muharja sta postala David Rothenberg in David Lindo

Spoznaj gozdne specialiste: DIVJI PETELIN

Divji petelin Tetrao urogallus je naša največja gozdna kura. Živi v gorskih iglastih ali mešanih gozdovih med 1000 in 1500 nadmorske višine z bogato podrastjo jagodičevja, ki mu predstavlja pomemben prehranski vir.

Divji petelin. Foto: Alen Ploj

Kljub svoji velikosti so samci odlični skrivači in živijo zelo prikrito življenje vse do časa parjenja v aprilu, ko se samci začnejo zbirati na t.i. rastiščih. Na njih s svojim oglašanjem privabljajo druge samce in kokoši. Samci si merijo moč v mnogih pretepih, najmočnejši pa pridobi najugodnejše razkazovalno mesto – na centru rastišča, viden vsem kokošim, ki jih v maju tudi oplodi.

Ker je zelo plah in izjemno občutljiv na vznemirjanje zaradi človekovih aktivnosti v gozdu, lahko že najmanjša motnja ali poseg v njegovo življenjsko okolje ogrozita njegov gnezditveni uspeh.

Odpiranje novih gozdnih prometnic, sečnja dreves, nekontrolirane rekreacijske in športne aktivnosti (pohodništvo, nabiralništvo…) ter vznemirjanje na gnezdiščih so glavni dejavniki ogrožanja te vrste v Sloveniji.

V Sloveniji je populacija divjega petelina ocenjena na 550-600 pojočih samcev in je v upadu. Za obstoj te dragocene vrste pri nas je pomembno ohranjanje mirnih, naravnih gozdov in vzpostavitev gozdnih zavarovanih območij, ki mu omogočajo mir, predvsem v času razmnoževanja.

Ker nam takih gozdov v Sloveniji bistveno primanjkuje bomo na DOPPS, v okviru projekta Varuhi naravnih gozdov, s pomočjo vseh srčnih varuhov zagotovili večji delež naravi prepuščenih gozdov. S tem bomo naredili korak naprej pri varovanju naših dragocenih gozdov in ohranjali gozdne specialiste, kot je divji petelin.

Postani varuh tudi ti in pomagaj našim dragocenim gozdnim specialistom!

Obišči spletno stran www.gozdnispecialisti.si

Projekt Varuhi naravnih gozdov je financiran v okviru programa Active Citizens Fund.

S podaljšanjem projekta zagotovljena dodatna sezona gojenja barjanskega okarčka

Za projektom PoLJUBA je že četrto leto izvajanja aktivnosti, ki so temeljile na nadaljevanju izvajanja vrstam in habitatnim tipom prilagojene kmetijske prakse na projektnih zemljiščih. S tem so bili zagotovljeni osnovni pogoji za izboljšanje stanja najbolj ogroženih habitatnih tipov in vrst na Ljubljanskem barju. DOPPS izvaja projektne aktivnosti na območju NRIM. 

V lanskem letu je bil projekt podaljšan za 21 mesecev, s čimer je zagotovljena dodatna sezona gojenja in doselitve barjanskega okarčka ter dve dodatni sezoni za izvajanje ukrepov za izboljšanje in obnovo stanja projektnih traviščnih habitatnih tipov in vrst vezanih nanje. Uspešno so zaključena vsa dela za izboljšanje stanja habitata kačjega pastirja koščičnega škratca ter izlov tujerodnih želv na območju Ljubljanskega barja. Na približno 170 ha kmetijskih in gozdnih zemljišč so se tako izvajali različni naravovarstveni ukrepi.

Nadaljevanje gojenja barjanskega okarčka

Barjanski okarček. Foto: Tatjana Čelik

S ponovno naselitvijo barjanskega okarčka v Naravnem rezervatu Iški morost je bila leta 2020 uspešno vzpostavljena nova populacija tega ogroženega metulja, lani pa je bila ta obogatena še z 91 osebki metuljev. V lanskem letu je bil izveden tudi popis velikosti izvorne in ponovno naseljene populacije.

Analiza je pokazala, da je obogatitev izvorne populacije v letu 2020 ublažila tako negativne vplive preteklih škodljivih posegov v habitatu kot morebitni negativni vpliv odvzema oplojenih samic v 2020, saj po treh letih ni bil več zaznan upad velikosti populacije. Vzpodbuden je tudi rezultat popisa velikosti novo osnovane populacije.

V letu 2022 bo po zaslugi projekta, ki je podaljšan vse do konca septembra 2023, izvedena še druga obogatitev novo osnovane populacije.

Zaključena dela za izboljšanje habitata kačjega pastirja koščičnega škratca

Koščični škratec. Foto: Ali Šalamun

Ker za koščičnega škratca eno glavnih groženj predstavlja neustrezno vzdrževanje jarkov, v katerih živijo njegove ličinke ter se ob njih zadržujejo odrasli osebki, je bil večji del aktivnosti namenjen prilagojenemu načinu čiščenja jarkov.

V lanskem letu so bili tako uspešno obnovljeni krajši odseki jarkov, ki zaradi svoje zaraščenosti niso več nudili primernega življenjskega prostora za koščičnega škratca.

Na delih jarkov, kjer se je koščični škratec pojavljal, je bila opravljena košnja ter izvedeno ustrezno redčenje obrežne vegetacije, s čimer je zagotovljena primerna osončenost jarkov.

V okviru projekta je bilo med letoma 2019 in 2021 strojno obnovljenih 6 km jarkov, košnja ter odstranjevanje lesne zarasti pa je bila izvedena na 9 km jarkov.

V Strajanovem bregu se je ponovno pojavil travniški postavnež

V dolini Strajanov breg, ki je zanimiva predvsem zaradi prisotnosti redke orhideje Loeselove grezovke, je bil v lanskem poletju ponovno opažen metulj travniški postavnež. Gre za redkega dnevnega metulja iz družine pisančkov (Nymphalidae), ki je vezan na mokrotne ali suhe ekstenzivne travnike. Najdenih je bilo kar 19 gnezd, ki so sedaj ustrezno označena in tako lahko upamo, da bo Strajanov breg postal zatočišče še ene redke in zavarovane vrste.

Izboljšanje življenjskih pogojev močvirske sklednice

Močvirska sklednica. Foto: KPLB

Najpogostejša tujerodna vrsta želve okrasna gizdavka je z vsemi podvrstami, med katere uvrščamo tudi rdečevratko in rumenovratko, uvrščena na seznam vrst evropske uredbe o preprečevanju in obvladovanju vnosa in širjenja invazivnih tujerodnih vrst.
Zanjo veljajo najstrožji ukrepi, in sicer prepoved prodaje, vnosa v države EU, gojenja, razmnoževanja, prevažanja, nakupovanja, uporabe, izmenjave, posedovanja ali izpusta v okolje. Kljub temu pa želve številni nevestni lastniki spuščajo v naravo, kjer za iste vire tekmuje z našo domorodno vrsto močvirsko sklednico.

Eden pomembnih ukrepov za varovanje močvirske sklednice je tako odstranjevanje tujerodnih želv. V letu 2021 je bilo na projektnem območju odstranjenih sedem tujerodnih želv, skupno jih je bilo tako v zadnjih štirih letih z vršami in vodnimi mrežami iz narave odstranjenih 50, kar bo pomembno vplivalo na izboljšanje življenjskih pogojev močvirske sklednice.

Po novi tematski poti – Poti med jelšami se bomo lahko sprehodili jeseni

Nadaljujejo se tudi dela za vzpostavitev 3-kilometrske tematske poti na Rakovi jelši, v okviru katere bo postavljenih 8 interpretacijskih postaj, ki bodo ozaveščale o pomenu ohranjanja biotske raznovrstnosti na Ljubljanskem barju. Nova Pot med jelšami, ki bi sicer morala svoje prve obiskovalce sprejeti konec lanskega leta, bo zaradi situacije zadnjih dveh let v svoji končni podobi zaživela predvidoma jeseni.

Več o projektu PoLJUBA.

Osnutek strategije društva do leta 2027

Na DOPPS-u smo pripravili osnutek strategije društva do leta 2027. Dokument vključuje vizijo in ključne razvojne aktivnosti v obdobju 2022-2027.

Člane društva vabimo, da pregledate osnutek strategije in nam morebitne pripombe sporočite pisno na društveni mail dopps@dopps.si najkasneje do 20.5.2022.

Te bo obravnaval Upravni odbor pri pripravi končne verzije strategije DOPPS za to obdobje, ki bo predstavljena na skupščini.

Hvala!

 

Skupaj bomo naravi vrnili že 3 hektarje gozda

V okviru kampanje »Varuhi gozdnih specialistov«, s katero smo pričeli 15. marca 2022, smo dosegli prvi vmesni cilj – zbrali smo 15.000 evrov, kar zadošča za nakup približno treh hektarjev gozda. Končni cilj je zbrati 45.000 evrov za nakup vsaj 10 hektarjev gozda, ki ga bomo podarili oz. vrnili naravi. Vanj ne bomo posegali, prepustili ga bomo naravnemu razvoju in s tem ohranjali gozdne specialiste, kot so belohrbti detel, koconogi čuk, črna štorklja, divji petelin in mali muhar, ter številne druge gozdne organizme.

Nad potekom kampanje smo zelo zadovoljni in veseli nas, da bomo Slovenci naredili pomemben korak naprej pri varovanju naših dragocenih gozdov. Akcijo so podprli številni posamezniki kot tudi podjetja. Preseči prvi cilj nam je pomagalo podjetje Bird Buddy in tako se že bližamo naslednjemu cilju, zbrati 30.000 evrov.

Vse več podpore dobivamo tudi iz tujine, kar je veliko priznanje in dokaz, da so naši gozdovi mednarodnega pomena, nujnosti njihovega ohranjanja pa se zavedajo in je v interesu tudi izven naših meja.

Slovenija je v Evropi med najboljšimi v sonaravnem gospodarjenju z gozdovi, vendar imamo kljub temu zelo malo takšnih, kjer se ne gospodari in so popolnoma prepuščeni naravnemu razvoju. Ohranjenega imamo le manj kot 1 % starega, naravnega gozda. Na DOPPS-u želimo ta trend obrniti in ozaveščati o pomenu naravnega gozda. Stari, naravni gozdovi so namreč edini, ki zagotavljajo preživetje mnogim vrstam ptic in drugim gozdnim specialistom, katerih populacije pri nas so ogrožene. Poleg tega imajo ti gozdovi za človeka pomembno izobraževalno, estetsko, kulturno in zgodovinsko vlogo. Nenazadnje pa so naravni gozdovi edini gozdovi, ki res učinkovito prispevajo k blaženju podnebnih sprememb. Po pomenu, ki ga imajo za naravo in za nas same, so neprecenljivi in jih moramo ohranjati.

Akcijo že podpirajo nekateri znani obrazi in ustanove. Pridruži se lahko prav vsak posameznik ali podjetje ter s tem pomaga ohraniti naše naravne gozdove in vrste, ki so od njih odvisne tudi za prihodnje generacije.

Obišči www.gozdnispecialisti.si in spoznaj, kako lahko pomagaš tudi ti.

Projekt Varuhi naravnih gozdov je financiran v okviru programa Active Citizens Fund.

 

Usposabljanje za kmetijska gospodarstva in delavnica za strokovnjake na Goričkem

V četrtek, 7. aprila 2022 smo v organizaciji E-zavoda in DOPPS na območju Goričkega izvedli usposabljanje za kmetijska gospodarstva in delavnico za strokovnjake s področja kmetijstva in varstva narave.

Na terenu smo si s predstavniki kmetijskih gospodarstev, Univerze v Ljubljani, Kmetijsko gozdarskega zavoda Ljubljana, Kmetijsko gozdarskega zavoda Ptuj, Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Ministrstva za okolje in prostor, Agencije za kmetijske trge in razvoj podeželja, Kmetijsko gozdarskega zavoda Murska Sobota, Občine Ormož in Krajinskega parka Goričko ogledali površine dveh kmetijskih gospodarstev, kjer v okviru projekta EIP VIVEK izvajamo ukrepe za varstvo ciljnih vrst kmetijske krajine.

Hribski škrjanec. Foto: Tjaša Pršin

Pričeli smo z ogledom površin, kjer izvajamo ukrep za ohranjanje gnezdečih parov hribskega škrjanca. Vrste tekom ogleda površin sicer nismo zabeležili, smo pa na vrhovih bližnjih dreves opazovali rumenega strnada, eno izmed značilnih vrst ptic kmetijske krajine. Še preden smo ga zagledali, smo lahko prisluhnili njegovemu značilnemu petju, ki je bilo navdih pri ustvarjanju Beethovnove 5. simfonije.
Nadaljevali smo z obiskom površin z izvedenim ukrepom za poljskega škrjanca – v jesenskem času so bile ob setvi ozimnega žita vzpostavljene tri zaplate neposejanih tal, ki jih ptice v času gnezditve uporabljajo predvsem kot razgledišča in prehranjevališča. Ob prihodu na površine smo kmalu zaslišali značilno petje poljskega škrjanca in ptico kasneje večkrat opazovali med svatovskim letom. V daljavi smo nekajkrat slišali tudi čopastega škrjanca.
Ekskurzijo smo zaključili s predstavitvijo in ogledom enega izmed travnikov, ki je pomembno rastišče kukavičevk (HT 6210 (*)). Predstavnika Krajinskega parka Goričko, ki z omenjenim travnikom tudi upravlja, sta nam predstavila pomen varstva in izzive pri upravljanju s travniki na Goričkem, na samem travniku pa nas je razveselilo nekaj najbolj zgodnje cvetočih primerkov orhideje navadne kukavice.

Dogodek je pomembno prispeval k izmenjavi izkušenj in dobrih praks. Veseli smo bili pozitivnega odziva udeležencev, ki kaže na to, da smo na pravi poti k uresničitvi cilja – pripravi in izvedbi ukrepov, ki so sprejemljivi in izvedljivi za kmetijska gospodarstva in bodo prispevali k povečanje biotske pestrosti v kmetijski krajini.

Dogodek je bil izveden s ciljem ogleda dobrih praks in načrtovanja prilagoditve kmetijske prakse in tehnologije na posameznih kmetijskih gospodarstvih. Potekal je v okviru projekta EIP VIVEK, ki ga delno financirata Evropska unija iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja in Republika Slovenija iz podukrepa 16.5.

Po naravnih ujmah in podlubnikih zdaj slovenske gozdove ogroža še politika

Skupaj z organizacijami CIPRA Slovenija, Focus in Umanotera smo Vlado RS pozvali, naj takoj ustavi vse postopke, ki bodo privedli do masovnega poseka gozda, ter odpre široko strokovno in javno razpravo, v okviru katere je treba razrešiti vsa vprašanja in nejasnosti, ki se pojavljajo v zvezi s posekom.

Vlada RS je Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP) naložila, naj z družbo Slovenski državni gozdovi (SiDG) sklene dodatek k pogodbi o upravljanju državnih gozdov, v skladu s katerim bo SiDG na zemljiščih v lasti države, ki so v občinskih prostorskih aktih opredeljena kot kmetijska, posekal gozd in odstranil les. Po tem naj bi MKGP ta zemljišča prenesel na Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov RS (Sklad). Gre za 60.000 hektarjev gozdov, kar je približno četrtina gozdov v državni lasti, oziroma 5 % vseh slovenskih gozdov.

Obrazložitev vlade ni znana, pojasnilo MKGP pa v nasprotju z vladnim nalogom

Odločitev s strani vlade ni obrazložena. Pravi tako niso javno objavili gradiva, na podlagi katerega je vlada na seji odločala o Dodatku k Pogodbi o upravljanju gozdov v lasti države.[1] MKGP je 8. 4. 2022 na svoji spletni strani objavil pojasnilo,[2] kjer novico o poseku 60.000 hektarjev gozdov označujejo kot zavajajoče in nepreverjene informacije, ki ne odražajo dejstev. Radi bi, da se kmetijskim zemljiščem, ki so zaradi opustitve kmetovanja ali košnje, postala zaraščena in so sedaj v naravi videti kot gozd, »v primeru interesa kmetov, lokalne skupnosti povrne namen za dejansko rabo, kmetovanje«.

Interes kmetov in lokalnih skupnosti evidentno torej še ni bil izražen. Ni jasno, ali sploh obstaja interes na strani Sklada za prevzem teh zemljišč in kakšne so možnosti za njihovo oddajo v nadaljnji zakup kmetom. Znana ni niti primernost teh zemljišč za kmetovanje. Jasen in nedvoumen pa je vladni nalog. Pravi, naj SiDG za gozdna zemljišča v naravi v lasti RS, s katerimi trenutno upravlja, ki pa so po namenski rabi kmetijska zemljišča, pridobi odločbo ZGS za krčitev gozda v kmetijske namene, na podlagi katere bo izvedla sečnjo in spravilo lesa.[3] Vlada se pri zadolžitvi ministra Podgorška za podpis pogodbe ne ozira na izražen interes kmetov in lokalne skupnosti za obdelovanje teh zemljišč, temveč SiDG nalaga krčitev gozda na vseh zemljiščih, ki so po trenutni namenski rabi v občinskih prostorskih aktih kmetijska zemljišča. Torej ne samo na tistih, kjer bi bil pogojno in v prihodnosti izražen interes za obdelovanje.

Odprava zaraščanja je lahko smiselna, če pomembno prispeva k dvigu samooskrbe s hrano

Če je namen krčitev gozda povečanje kmetijskih površin na račun zaraščanja, so krčitve sicer lahko smiselne, je pa nujno potrebno najprej preveriti interes kmetov po obdelavi teh površin.

»Za dvig prehranske samooskrbe se ne ‘brije’ tovrstnih površin kar vse povprek, brez evidentiranih želja po kmetovanju na teh površinah. Veliko bolje se je osredotočiti na zemljišča, ki so v zgodnejših fazah zaraščanja in jih je v Sloveniji veliko. Te površine so očitno primernejše za kmetovanje, zato so bile tudi opuščene kasneje. Poleg tega je strošek ponovne vzpostavitve kmetovanja na teh površinah bistveno manjši od tistih, kjer območja že prerašča gozd. Če želi vlada zares povečati samooskrbo, je to edino logično sosledje,« pravi Tomaž Mihelič iz DOPPS.

Po podatkih iz letnega poročila Sklada za leto 2019 slednji že razpolaga z okoli 8.600 hektarji zemljišč, ki so po dejanski rabi kmetijska in so porasla z grmovjem, gozdnim drevjem ali pa so v zaraščanju. Za dvig samooskrbe bi bilo potrebno najprej za kmetovanje ponovno urediti ta zemljišča, a že za njih očitno ni »interesa na strani kmetov in lokalnih skupnosti«, saj Sklad kljub nizkim letnim zakupninam (od 7,79 do 33,55 evrov na hektar v letu 2020) ta zemljišča težko odda v zakup.

Primernost zemljišč za kmetovanje ni znana

V večini primerov pri teh zemljiščih najverjetneje ne gre za najkvalitetnejšo in lahko dostopno kmetijsko zemljo. Zemljišča, ki se v Sloveniji zaraščajo, so po podatkih Zavoda za gozdove (ZGS) večinoma za kmetijstvo manj primerna zemljišča, npr. odročna zemljišča z velikimi nakloni na hribovitih območji. Najkvalitetnejša ravninska kmetijska zemljišča se v Sloveniji pogosto raje pozidavajo in asfaltirajo in se jih ne pušča v zaraščanje.

»Absurdno je, da vladajoča politika vedno igra na argument dviga prehranske samooskrbe, ko hoče krčiti gozd, ko pa na najkvalitetnejših kmetijskih zemljiščih rastejo lakirnice avtomobilov in diskontne trgovine, pa na ta argument pozabi«, izpostavlja Nina Tome iz Focusa.

Na tem mestu ni zanemarljiv niti podatek, da si Slovenska demokratska stranka že leta prizadeva za ukinitev  Sklada kmetijskih zemljišč in prenosa zemljišč v upravljanje občin.[4]

»Ker so med zemljišči zagotovo tudi taka, ki so zanimiva za pozidavo, lahko na podlagi dosedanjih izkušenj sklepamo, da bo v primeru poseka prišlo do pobud za spremembo namembnosti kmetijske zemlje v stavbno zemljišče, kar bi predstavljalo velik odmik od dviga samooskrbnosti s hrano in dodatno uničevanje okolja ter neprecenljive funkcije gozda«, dodaja Nina Tome.

Ekosistemske storitve gozdov so v času podnebne krize neprecenljive

Gozdovi nam omogočajo življenje. Proizvajajo zrak, ki ga dihamo in iz ozračja odvzemajo ogljikov dioksid. Ohranjajo prst pred vplivi vetrne in vodne erozije ter jo ščitijo pred pregrevanjem.

“Težko je pretiravati s poudarjanjem pomembnosti zaščite gozda pri spopadanju s podnebno krizo in izgubo biotske raznovrstnosti, ki smo jima priča, ter socialnimi funkcijami, ki jih gozdovi predstavljajo za zdravje in kakovostno življenje prebivalcev,” poudarja Renata Karba iz Umanotere.

Slovenija ima dolgo tradicijo trajnostnega upravljanja s svojimi gozdovi, žal pa je ta poteza vlade v popolnem nasprotju s tem in kaže na to, da je skrb za gozdove daleč od prioritet aktualne vlade. 

»MKGP bi za povečanje samooskrbe s hrano v Sloveniji lahko naredilo veliko več s spodbujanjem predvsem ravninskih kmetij, da zmanjšajo obseg živinoreje. S tem bi se za pridelavo rastlinske hrane za ljudi, kjer imamo največji primanjkljaj domače pridelave, sprostila kakovostna kmetijska zemljišča, ki jih zdaj zaseda pridelava krme za živino. Zmanjšanje obsega živinoreje je tudi ključni ukrep za zmanjšanje vpliva slovenskega kmetijstva na podnebne spremembe,« še dodaja Renata Karba.

V zvezi s posekom okoli 60.000 hektarjev gozdov ni jasno, za katera zemljišča sploh gre, kakšna je sestava in funkcija gozda na teh zemljiščih, kakšne bodo posledice krčitve na stanje gozdov na sploh, niti ni jasno, za kako kvalitetna zemljišča gre z vidika kmetovanja in ali sploh obstaja interes za zakup vseh teh zemljišč.

Zaradi vseh nejasnosti in strahu pred prevlado zasebnih interesov pred interesi Slovenije in njenih prebivalcev, podpisane organizacije Vlado RS pozivamo, naj:

  • takoj ustavi vse postopke masovnega poseka, ki so v teku, in bi lahko škodovali slovenskemu gozdu;
  • odpre strokovno in široko javno razpravo, v okviru katere je treba razrešiti vsa vprašanja in nejasnosti, ki se pojavljajo v zvezi s tem posekom;
  • pri odločanju o poseku upošteva škodo naravnih ujm, ki so gozdove prizadele v zadnjih 8 letih, cilj in nujnost povečanja ponorov CO2 v gozdovih, določenih z Resolucijo o Dolgoročni podnebni strategiji Slovenije in interes na strani Sklada oz. zakupnikov
  • upošteva načelo, da se krči gozd zgolj tam, kjer krčitev lahko pomembno prispeva k dvigu samooskrbe s hrano ter
  • v razreševanje teh vprašanj v prvi vrsti vključi strokovne institucije in civilnodružbene organizacije.


[1] https://www.gov.si/novice/2022-03-24-dnevni-red-119-redne-seje-vlade-republike-slovenije/[2] https://www.gov.si/novice/2022-04-08-pojasnilo-glede-sklenitve-dodatka-za-upravljanje-s-kmetijskimi-zemljisci-v-lasti-republike-slovenije/[3] V sporočilu, ki ga je Vlada RS objavila po svoji 119. redni seji 24. 3. 2022 piše: »Z dodatkom se družba tako zavezuje, da bo za gozdna zemljišča v naravi v lasti RS, s katerimi trenutno upravlja, ki pa so po namenski rabi kmetijska zemljišča, pridobila odločbo Zavoda za gozdove Slovenije za krčitev gozda v kmetijske namene, na podlagi katere bo izvedla sečnjo in spravilo lesa. Po izvedeni krčitvi gozda bo ministrstvo kmetijsko zemljišče v lasti Republike Slovenije preneslo v gospodarjenje Skladu kmetijskih zemljišč in gozdov«. [4] https://www.sds.si/en/node/12593https://www.sds.si/novica/z-nasimi-ukrepi-bo-krajina-bolj-kmetijska-15180