Novice

Zadnje objavljene novice:

Praznujmo prihod lastovk v naše domove, ne uničujmo njihovih gnezd

, Novice,Sporočila za javnost

Mestne lastovke so majhne čudovite ptice s temnim, sijoče modrim hrbtom, ter svetlim spodnjim delom telesa in kratkim škarjastim repom. So ekstremno spretne letalke, ki večino svojega časa preživijo v zraku in lovijo žuželke, s katerimi se prehranjujejo.
Na svoji spomladanski selitvi prepotujejo več sto kilometrov na dan s povprečno hitrostjo več kot 30 km/h, kar je precej utrujajoče. Te majhne ptice so na poti izpostavljene stradanju, izčrpanosti in nevihtam, zato ob vrnitvi v našo deželo potrebujejo vso pomoč, ki jo lahko dobijo, da si opomorejo.

Mestne lastovke so tesno povezane z ljudmi, zato so vrsta, ki ji lahko pomaga vsak. Izjemno pomembno je, da preprečimo uničevanje gnezd mestnih lastovk, tudi če ustvarjajo nekaj umazanije in iztrebkov. Mestne lastovke pogosto gnezdijo na zunanjih fasadah stavb, zato se pod njihovimi gnezdi nabirajo iztrebki mladičev. Če vas to moti, lahko 80 centimetrov pod gnezdo namestite varovalno polico, ki bo prestrezala iztrebke ptic.

V Sloveniji so vse vrste lastovk zavarovane z Uredbo o zavarovanih prosto živečih živalskih vrstah (Uradni list RS, št. 46/04, z vsemi spremembami). Zavarovana so tudi njihova gnezda, kar pomeni, da jih je prepovedano odstranjevati in uničevati.
To je mogoče le v izjemnih primerih, če izvajalec pred tem pridobi posebno dovoljenje, ki ga izda Agencija RS za okolje in prostor. Gnezda je dovoljeno odstraniti tudi v primeru, če ima izvajalec gradbeno dovoljenje (npr. za rekonstrukcijo hiše). Toda tudi v primeru naštetih izjem poskrbimo, da gnezd NE odstranjujemo v času, ko lastovke gnezdijo, torej od spomladi so jeseni.

Vsako leto na Društvu za opazovanje in proučevanje ptic zabeležimo vse več primerov odstranjevanja gnezd mestnih lastovk. V obdobju 2000 – 2019 smo zabeležili 14 večjih primerov odstranjevanja gnezd, kjer je bilo prizadetih vsaj 590 gnezd mestnih lastovk.

Poskrbimo torej za naše sostanovalce, ki bodo vzdrževali ravnovesje v okolju z lovom žuželk in nam popestrili vsakdanjik. Od nas bo to zahtevalo le nekaj malega potrpljenja in dobre volje, za njih to pomeni preživetje v čedalje bolj zahtevnem okolju.

Uničena gnezda mestnih lastovk niso le protizakonito dejanje, so tudi izkaz pomanjkanja vsakega sočutja do živih biti in popolne brezbrižnosti odgovornih.

Za dodatne informacije pokličite:
– Tjaša Zagoršek DOPPS, 031 439 051, tjasa.zagorsek@dopps.si

Več kot 3600 znanstvenikov: Evropska Skupna kmetijska politika mora prenehati z uničevanjem narave

, Novice
Znanstveniki so podali nov deset-stopenjski načrt za reformo Skupne kmetijske politike in boj proti krizi biotske pestrosti in podnebni krizi

Znanstveniki iz celotne Evropske unije in tudi onkraj njenih meja zatrjujejo, da mora biti predlog Evropske komisije na temo Skupne kmetijske politike (SKP) po letu 2020, z namenom zmanjšanja uničujočega posega na okolje, korenito spremenjen. Predlagajo deset nujnih ukrepov za reformo SKP: za varnost na področju dolgoročne preskrbe s hrano, varstva biotske pestrosti in blaženja podnebnih sprememb. V primeru njihovega sprejetja, bi rezultatsko usmerjeno in planetu prijazno kmetijstvo pričelo spreobračati uničevanje narave, ki je financirano z davkoplačevalskega denarja.

Med najbolj ogroženimi pticami v Evropi so prav tiste, ki gnezdijo v kulturni krajini. Na fotografiji je hribski škrjanec (Lullula arborea).
foto: Alen Ploj

Več kot 3600 znanstvenikov iz 63 različnih držav zatrjuje, da je trenutna SKP osrednja gonilna sila krize biotske pestrosti in podnebne krize. Prav tako se neustrezno loteva tudi socio-ekonomskih izzivov na podeželju. Pogoji za prejemanje plačil SKP so trenutno neprimerni: plačila SKP so nepravično razporejena in podpirajo prakse, ki povzročajo obsežno izgubo biotske pestrosti, podnebne spremembe ter degradacijo tal in zemljišč. Omenjeno je ključnega pomena ravno v času, ko se pogajamo za financiranje v naslednjem obdobju SKP (2021–2027), vzporedno z razpravami o proračunu EU po letu 2020 in vključno s tem, koliko denarja bo šlo za kmetijske subvencije in kakšni pogoji bodo veljali za prejemanje plačil. Trenutno obstaja grožnja, da nova SKP ogrozi evropski zeleni dogovor.

Vsebina ukrepov, ki jih predlagajo znanstveniki lahko za neosveščene zveni kot žargon EU politike, vendar so ti koraki bistveni za ohranitev narave v Evropi. To, kar navajajo znanstveniki, je recept za ekološki prehod kmetijstva. Da bi ga dosegli, pravijo, bi morala SKP prenehati s financiranjem uničevalnih kmetijskih praks – takoj prenehati s proizvodno vezanimi plačili in postopoma ukiniti neposredna plačila – ter znatno okrepiti podporo prehodu kmetov v sonaravno kmetijstvo. Znanstveniki med drugim tudi pozivajo, naj se 10% površin kmetijskih zemljišč nameni naravnim habitatom, kot so denimo mejice, cvetni pasovi ali ribniki. Kmetom bi bilo treba dodeliti tudi posebna sredstva za dejavnosti, ki so namenjene varstvu narave.

Znanstveniki izražajo zaskrbljenost, ker nacionalne vlade in Odbor za kmetijstvo in razvoj podeželja Evropskega parlamenta zmanjšujejo okoljske ambicije SKP, “da bi branili interese nekaj izbranih na račun mnogih”. Trenutno glavni dejavnik, ki določa, koliko dohodkovne podpore SKP dobi posamezen kmet, je velikost kmetijskega gospodarstva. Na račun tega, 80% tovrstnih plačil dobi 20% kmetov. To pomeni, da so kmetje vpeti v sistem, v katerem tisti z največ zemljišč dobijo večino denarja – ne glede na sonaravnost njihovega kmetovanja. Nedavno objavljen prispevek v časopisu New York Times je že razkril, kako SKP služi ozko usmerjenim, nacionalnim, oligarhičnim in kmetijsko-industrijskim interesom, neposredno celo koristi češkemu predsedniku vlade, milijarderju Andreju Babišu.

Izjavo znanstvenikov pozdravlja tudi Harriet Bradley, sodelavka na področju za kmetijsko politiko v organizaciji BirdLife Europe in dodaja:

»Nujen poziv s strani več tisoč znanstvenikov je brez primere in prihaja ravno ob pravem času. Ministri za kmetijstvo v posameznih državah in številni evropski poslanci še naprej zanemarjajo znanost in v povezavi s kmetijskimi subvencijami aktivno slabijo prizadevanja na področju varstva okolja. Strmeti bi morali k ravno nasprotnim interesom. Subvencionirati bi morali le okolju prijazno kmetovanje. Popolnoma nesmiselno je, da se javni denar porablja za uničevanje narave. Več kot 3600 znanstvenikov upravičeno poudarja, da je predlog Komisije o Skupni kmetijski politiki recept za katastrofo. SKP resnično potrebuje tri ključne stvari za obnovo narave: prostor za naravo v kmetijski krajini, denar za varstvo narave ter za kmete pravičen prehod do okolju prijaznega kmetovanja.«

Družabni del Gugalnice odpovedan!

, Novice,Sporočila za javnost

Vabimo vas, da nam z individualnimi popisi pomagate izvesti Gugalnico – popis velike uharice

Zaradi novih priporočil pri omejevanju širjenja koronavirusa bomo popis velike uharice izvedli brez druženja. Pripravljene popisovalce zato naprošamo, da pomagajo in popis opravijo individualno.

Upamo, da bo popis čim bolj temeljit in primerljiv s preteklimi popisi, saj je ravno to namen monitoringa. Družabni del bomo letos izpustili, bomo pa poskrbeli, da bo skupinski duh ostal in da bodo zbrani podatki dostopni vsem udeležencem. Predstavili bomo tudi letošnje rezulate telemetrije in dela na varstvu velike uharice. Za presenečenje, ki smo vam ga pripravili vam povemo tik pred popisom.

Vse, ki ste pripravljeni izvesti popis zato naprošamo, da to sporočite koordinatorju popisa na naslov: tomaz.mihelic@dopps.si Poslali vam bomo navodila in lokacijo popisa.

Idealno je, če popis glede na vremenske razmere lahko opravite v nedeljo zvečer (15. marec 2020) Popis se izvaja na v naprej določenih točkah med 17.45 in 19.15. Lokacije in navodila bomo poslali vsem prijavljenim na individualni popis.

Hvala vsem, ki nam pomagate pri zbiranju dragocenih varstvenih podatkov za to vrsto in upamo, da nam bo uspelo pokazat kako veliki in uspešni druščini Varuhov velike uharice pripadate.

Srečno na popisu,
Tomaž Mihelič

Obogateni populaciji barjanskega okarčka in hrošča puščavnika

, Novice,Sporočila za javnost

Na območju Krajinskega parka Ljubljansko barje se od začetka leta 2018 izvaja projekt PoLJUBA, katerega glavni namen je izboljšanje stanja naravnega okolja, s poudarkom na ohranjanju ter revitalizaciji sedmih ogroženih živalskih vrst in treh habitatnih tipov. Projektne aktivnosti so usmerjene predvsem v neposredne ukrepe varstva. V prvih dveh letih projekta so bili v ospredju odkupi zemljišč, saj je to osnova za ustvarjanje pogojev za ohranitev izginjajočih avtohtonih vrst.

Gosenica barjanskega okarčka.
Foto: Tatjana Čelik

Projektne aktivnosti se bodo v prihodnje izvajale na kar 149 ha kmetijskih in gozdnih zemljišč, od katerih je bilo 48 % uspešno odkupljenih. Za nekatera zemljišča so bile z zainteresiranimi kmeti sklenjene pogodbe o skrbništvu, na podlagi katerih bodo skrbniki izvajali projektnim vrstam in habitatnim tipom prilagojeno kmetijsko prakso. Na ostalih zemljiščih ukrepe izvajajo s pomočjo zunanjih izvajalcev. Na območju Rakove jelše bodo na površinah v zaraščanju vzpostavili kompleks ekstenzivnih travnikov s sistemom mejic in novo interpretacijsko pot.

V letu 2019 so v okviru projekta pričeli z gojenjem barjanskega okarčka za namene doselitve in obogatitve populacije na Ljubljanskem barju. Strokovnjakinja za metulje, dr. Tatjana Čelik z Biološkega inštituta Jovana Hadžija Znanstveno raziskovalnega center Slovenske akademije znanosti in umetnosti (ZRC SAZU), je v preteklem letu bdela nad gosenicami, ki so se iz jajčec izlegle v nadzorovanem okolju novo vzpostavljene gojilnice. Ko se bodo gosenice konec meseca maja zabubile, jih bodo prenesli v njihovo naravno okolje, in sicer na območje Naravnega rezervata Iški morost (NRIM), od koder je vrsta nedavno izginila, habitat pa je kljub temu še primeren. V naravo bodo v dveh sezonah doselili 240 osebkov barjanskega okarčka, s katerimi bodo obogatili tudi zadnjo obstoječo populacijo v okolici Iga.

Prav tako so na območju NRIM za potrebe varstva habitata kosca nadaljevali z vzdrževanjem in izboljšanjem stanja obstoječih mokrotnih travnikov. Pričeli so s sečnjo grmovja in posameznih dreves na 4,1 ha veliki površini, kjer bodo v nadaljevanju projekta obnovili mokrotna travišča. Z namenom spremljanja učinka izvedenih del je bil v sodelovanju z ZRC SAZU izveden prvi popis vegetacije in kartiranje habitatnih tipov znotraj rezervata. V okolici Bevk in Iga pa je bil izveden tudi začetni popis vegetacije z namenom zasledovanja učinkov časovno prilagojene košnje travnikov, ki ustrezajo ekološkim zahtevam metulja strašničinega mravljiščarja.

Ličinka hrošča puščavnika.
Foto: Jasna Tarman

V poletnem času so izvedli prvo doselitev hrošča puščavnika. Raziskava, izvedena s pomočjo feromonskih vab in prestreznih pasti v letih 2018 in 2019, ni potrdila prisotnosti vrste na projektnem območju, so pa strokovnjaki z Nacionalnega inštituta za biologijo identificirali območje, primerno za obstoj vrste. V Mestnem logu so na drevesa namestili 15 hrastovih gnezdilnic, v katere so naselili ličinke puščavnika, vzgojene iz osebkov, ki so bili vzeti iz ljubljanskega parka Tivoli. Iz njih naj bi se v letošnjem letu razvili prvi odrasli hrošči. Ti bodo v prihodnje naselili bližnja primerna dupla in osnovali stabilno prostoživečo populacijo.

Na celotnem območju Ljubljanskega barja so bila določena mesta za izkop različnih oblik vodnih teles za močvirsko sklednico in hribskega urha, in sicer luže, mlake in razširitve obstoječih terciarnih jarkov. Z namenom izboljšanja življenjskega prostora za koščičnega škratca so pričeli z obnovo izbranih odsekov nekaterih sekundarnih jarkov. Prav tako je potekal izlov tujerodnih želv.

V naravnem rezervatu Strajanov breg so v preteklem letu izvedli ročno košnjo trave in enoletnih poganjkov lesnih rastlin, odstranjevali so invazivno tujerodno rastlinje in drevesno zarast, sledila bo še ureditev hidroloških razmer potoka Strajanov breg. Skozi vse leto se je izvajal monitoring nivoja talne vode, opravili pa so tudi začetni popis vegetacije in pojavljanja Loeselove grezovke.

Sporočilo za javnost (pdf)

Bo nova definicija aktivnega kmeta ogrozila obstojih malih kmetov?

, Novice,Sporočila za javnost

Obeta se novo programsko obdobje Skupne kmetijske politike (SKP) in na DOPPS z zaskrbljenostjo spremljamo opredeljevanje t. i. aktivnih kmetov – upravičencev do neposrednih, OMD in drugih plačil nove SKP, v obdobju 2021-2027. Nekateri aktualni predlogi gredo namreč v smeri relativno ozke definicije, ki bi v primeru sprejetja onemogočila ali pa z dodatnim administrativnim bremenom močno otežila dostop do dohodkovnih podpor pomembnemu deležu kmetijskih gospodarstev. Zaradi omenjenega obstaja nevarnost, da bi slednja prenehala s kmetijsko dejavnostjo in vzdrževanjem obdelanosti kmetijske krajine. To pa posledično pomeni prenehanje zagotavljanja širokega nabora okoljskih in ekosistemskih storitev.

Na DOPPS se zavzemamo, da Slovenija v obdobju 2021–2027 ohrani enako opredelitev aktivnega kmeta kot je v aktualnem programskem obdobju navedena v Uredbi o shemah neposrednih plačil.

Menimo, da mora opredelitev upravičencev do vseh podpor nove SKP (neposredna plačila, OMD plačila, KOPOP in druga plačila) omogočati enakopravno in neposredno vključitev:

  • kmetijskih gospodarstev, ki upravljajo z vsaj 1 hektarjem kmetijskih zemljišč, ne glede na obseg pridelave, tip kmetijskih zemljišč in namen pridelave (tj. ali gre za samooskrbne, neprofesionalne ali profesionalne kmetije) ter
  • različnih organizacij in institucij, ki delujejo v javnem interesu ohranjanja narave, socialnega varstva in drugih storitev (npr. upravljavci zavarovanih območij, društva in socialna podjetja).

Majhna kmetijska gospodarstva so ključna pri ohranjanju biotske in krajinske pestrosti kmetijske kulturne krajine. Upravljajo z naravovarstveno najpomembnejšimi tipi barjanskih in traviščnih habitatov. Hkrati pa zelo hitro izginjajo, že sedaj prejemajo nižje dohodkovne podpore in kljub temu, da številčno prevladujejo, prejemajo manjšino neposrednih plačil. Če bodo uveljavljeni trenutno aktualni predlogi opredelitve aktivnega kmeta, bi lahko imelo po letu 2021 močno otežen dostop do dohodkovnih podpor SKP tudi do 80 % obstoječih kmetijskih gospodarstev.

Več informacij:
Blaž Blažič, 070 713 978, blaz.blazic@dopps.si

Priloga:
Odziv DOPPS na predloge opredelitve aktivnega kmeta v Sloveniji po letu 2021 (pdf)

Odgovor Republike Slovenije na uradni opomin Evropske komisije

, Novice,Sporočila za javnost

Novembra 2019 smo na Ministrstvo za okolje in prostor (MOP) naslovili zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, s katero smo želeli pridobiti odgovor Republike Slovenije (RS) na uradni opomin Evropske komisije v zvezi z upadom travniških vrst ptic in barjanskega okarčka. MOP nam je zahtevo zavrnilo, zaradi česar smo se pritožili na Urad informacijskega pooblaščenca. Ta je v poglobljeni odločbi odpravil zavrnilno odločbo MOP in mu naložil, da nam morajo v roku 31 dni posredovati zahtevano informacijo. MOP nam je nato v manj kot tednu dni poslal zahtevani odgovor RS. Oba dokumenta – odločbo Informacijskega pooblaščenca in odgovor RS na uradni opomin – si lahko preberete spodaj.

Odločba IP, 30.1.2020 (pdf)

Odgovor RS na uradni opomin EK (pdf)

Hribski škrjanec (Lullula arborea).
foto: Alen Ploj

Vabilo na Gugalnico – Dan velike uharice

, Novice,Sporočila za javnost

Z veseljem vas ponovno vabimo na Gugalnico, družabni skupinski popis velike uharice!

Namen Gugalnice je učinkovitejše varstvo naše največje sove, z dogodkom pa združimo prijetno s koristnim in skupaj popišemo vrsto. Vsak od udeležencev pripomore, da lahko pregledamo čim večje območje, posvetimo pa se tudi izobraževanju, izmenjavi izkušenj in druženju.

Pri varstvu velike uharice lahko sodeluje vsak. Popis je nezahteven, neizkušeni udeleženci pa imate možnost, da se priključijo izkušenim in se tako hitro priučijo popisa. Vse več nas je takih, ki obiskujemo dogodek že vrsto let, kar ga dela še prijetnejšega. Več o popisu lahko najdete na i-Gugalnica2020.

Gugalnica na Krasu bo letos potekala v petek, 13. marca 2020, popoldan. Zborno mesto bo ob 16.30 na parkirišču pri Škocjanskih jamah.

Popis organiziramo skupaj s Parkom škocjanske jame, zato bomo zopet na izjemni lokaciji. Na popisu se bomo razkropili po Krasu. Po popisu bo predavanje o veliki uharici in druženje. Letošnje leto prinaša kup novih informacij iz življenja in varstva velike uharice v Sloveniji. Največ smo jih pridobili na projektu Za KRAS, v katerem smo se s pojektnimi partnerji konkretno lotili varstvene problematike mirnih con, srednje napetostnih daljnovodov, z natančnimi podatki iz telemetrije pa imamo prvič v Sloveniji možnost vpogleda v skrito življenje naših uharic. Da je slika še jasnejša, smo vzpostavili tudi živo sliko na dveh gnezdih. In da končno lažje formaliziramo Varuhe velike uharice smo v sklopu Interreg projekta LIKE pripravili novo spletno stran Varuhov, ter lične majice in značke. Pridite pogledat, izredno zanimivo bo.

Prosim, da se zaradi lažje organizacije dogodka prijavite s kratkim sporočilom na e-naslov tomaz.mihelic@dopps.si in poslali vam bomo natančnejša navodila za udeležbo dogodka. Sporočite tudi število udeležencev.

Se veselimo snidenja,

Tomaž Mihelič in ostali gostitelji

Za ohranitev naglo izginjajočih travniških vrst ptic in metuljev so v Sloveniji potrebni hitri in ambiciozni ukrepi

, Novice,Sporočila za javnost

Objavljeno strokovno stališče DOPPS in DPOMS do prihodnje kmetijske politike

Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (DOPPS) in Društvo za proučevanje in ohranjanje metuljev Slovenije (DPOMS) sta danes objavila stališče do Skupne kmetijske politike po letu 2020 v Sloveniji s predlogi za reševanje problematike izginjanja travniških vrst ptic in barjanskega okarčka. Stališče je nastalo kot odgovor na uradni opomin Republiki Sloveniji, ki ga je julija lani Evropska komisija izdala zaradi kritičnega stanja travniških vrst ptic in metulja barjanskega okarčka.

Namen stališča, ki je naslovljeno na pristojni okoljski in kmetijski ministrstvi in Evropsko komisijo, je izpostaviti strokovne rešitve, ki bi pripomogle k izboljšanju stanja travniških in drugih vrst ptic in metuljev. Ključni razlogi za njihovo izginjanje so namreč povezani z uničevanjem njihovih bivališč. To je na nekaterih območjih posledica intenziviranja kmetijstva (spreminjanje travišč v gnojene in večkrat letno košene travnike, preoravanje travnikov v njive, pretirana paša in izsekavanje mejic) in deloma urbanizacije. Predvsem v zahodni in južni Sloveniji pa je ključni problem tudi zaraščanje zaradi opuščanja kmetovanja.

Blaž Blažič, varstveni ornitolog DOPPS: »Naglo in obsežno izginjanje populacij ptic kmetijske krajine, s katerim se v Sloveniji soočamo v zadnjih letih je še posebej prizadelo travniške vrste. Razsežnosti problema so na nekaterih območjih postale že tako kritične, da pričakujemo, da bodo v naslednjem desetletju ali dveh nekatere vrste kot gnezdilke v Sloveniji izginile. Populacije ptic naglo izginjajo tudi na nekaterih območjih Natura 2000, ki so bila ciljno opredeljena prav za ohranjanje ključnih populacij teh vrst.«

dr. Tatjana Čelik, predstavnica DPOMS: »Strokovnjaki za metulje in druge vrste žuželk v zadnjih letih z zaskrbljenostjo spremljajo zmanjševanje njihovih populacij v traviščnih ekosistemih. Metulj barjanski okarček je v zadnjih petih letih izginil s treh posebnih ohranitvenih območij Natura 2000 v osrednji Sloveniji, v preostalem, največjem od njih (Ljubljansko barje), pa se je v zadnjih 18 letih velikost populacije zmanjšala za 75 %, bivališče vrste pa za 92 %. Če želimo takšne vrste ohraniti, so potrebni takojšni in bistveno bolj ambiciozni ukrepi, kot jih je Slovenija izvajala do sedaj.«

Strokovnjaki za ptice in metulje so v stališču izpostavili tri krovne cilje za izboljšanje stanja biotske pestrosti na območju Slovenije in za ciljne ukrepe na območjih Natura 2000. Vsak cilj nato vključuje več podrobnih usmeritev za pripravo posameznih instrumentov kmetijske politike, ki bi jih bilo treba uveljaviti v prihodnjem programskem obdobju 2021–2027.

Sporočilo za javnost
Skupno stališče DOPPS in DPOMS

Več informacij:
Blaž Blažič, DOPPS, 070 713 978, blaz.blazic@dopps.si
Nika Kogovšek, DPOMS, 031 253 701, kogovsek.nika@gmail.com

#Ptice okoli nas bomo preštevali tudi v letu 2020

, Novice

Tudi letos Vas vabimo, da skupaj z nami preštevate ptice okoli naših domov. Podatki o pogostejših vrstah ptic v naseljih so zelo pomembni za njihovo dolgoročno varstvo, vi pa ste naš najboljši popisovalec. Povabite k opazovanju ptic tudi vaše najbližje in spoznajte čudovite ptice, s katerimi si delimo dom.

KAKO LAHKO SODELUJEM V AKCIJI PTICE OKOLI NAS?

Se vam zdi zamisel enkratna, vendar ste skeptični, ker ptic ne poznate dobro? Brez skrbi, za vas smo pripravili nekaj kratkih napotkov in gradiv, ki vam bodo pomagali pri določanju ptic, kot tudi pri beleženju podatkov. Sedaj pa res več ni izgovora, da ne bi skupaj preševali ptic, kaj ne? Gremo v akcijo!

Akcija Ptice okoli nas bo v letu 2020 potekala ob ponedeljka, 27. januarja do nedelje, 2. februarja. V tem tednu si vzemite pol ure časa in opazujte ptice na poljubni lokaciji. To je lahko v okolici doma ali šole, ob ptičji krmilnici, na krajšem sprehodu po parku ali po vasi. Zabeležite samo največje število ptic iste vrste, ki jih vidite hkrati (tako preprečite večkratno štetje istih ptic). Svoja opazovanja nam nato sporočite do konca februarja prek e-obrazca.

Rezultati akcije Ptice okoli nas v letu 2019

Pri opazovanju ptic si lahko pomagamo z beležko ali letakom in optičnimi pripomočki.
Foto: Eva Horvat

KAJ JE POTREBNO ZA SODELOVANJE?

Za sodelovanje potrebujete pol ure časa, nekaj dobre volje in priostreno oko in/ali ušesa. Priporočamo tudi uporabo kakšnega priročnika, beležke in daljnogleda, vendar bo tudi brez tega šlo. Vse je odvisno od tega, kako se na sodelovanje pripravite. Prav s tem namenom smo za vas pripavili nekaj pripomočkov, ki vam lahko olajšajo prepoznavanje in beleženj ptic.

Priročnik za prepoznavanje ptic vam omogoča, da s pomočjo ilustracije in kratkega opisa lažje prepoznate ptico, ki jo opazujete. V letu 2016 smo na društvu izdali novo, dopolnjeno izdajo legendarnega malega priročnika Ptice Slovenije. Če ptice opazujete v skupini ali na krmilnici si lahko pomagate s plakatom Ptice okoli nas, kjer so predstavljene vse naše pogostejše vrste ptic.

Ptice Slovenije – mali priročnik (pdf)

Plakat Ptice okoli nas (pdf)

Beležka je osnovni in zelo pomemben pripomoček, saj brez nje hitro pozabimo katere vrste in koliko osebkov smo opazovali. Pomagate si lahko tudi z letakom Ptice okoli nas, kjer so s fotografijami predstavljene naše pogostejše vrste, k njim pa lahko zapištete tudi število opazovanih osebkov, kar vam olajša beleženje podatkov. Elektronsko verzijo najdete na spodnji povezavi, fizični izvod pa si lahko zagotovite v pisarni društva v Ljubljani in Kopru ter na društvenih dogodkih.

Letak Ptice okoli nas (pdf)

KJE LAHKO IZVEM VEČ?

Že ob prvem opazovanju in spoznavanju ptic se vam bo najverjetneje porodilo mnogo vprašanj. Na naši spletni strani smo vam pripravili mnogo vsebin, kjer lahko pobrskate za odgovori. Priporočamo predvsem brskanje po zavihku Opazovanje ptic in Pomagajmo pticam in naravi, kjer najdete tudi zavihek Ptice okoli nas. Veliko odgovorov lahko najdete tudi v društvenih publikacijah, ki so v elektronski obliki dostopne v zavihku Publikacije.

Ptice okoli nas (pdf)