Novice

Zadnje objavljene novice:

Pomlad in z njo pomladna številka revije Svet ptic

, Novice

Dragi občudovalci ptic in narave,
revija izhaja ravno v času, ko je Slovenijo, Evropo in svet ohromila epidemija zaradi koronavirusa. Večina nas čas preživlja v samoizolaciji, mogoče kdo celo okreva po bolezni, zato se boste tokrat verjetno še s toliko večjim veseljem zatopili v branje. Tisti, ki ste zdravi in niste vpleteni v pomoč bolnim, izkoristite to obdobje za preživljanje časa v naravi sami. In narava ravno ta čas žvrgoli, gostoli in cvrči od prebujajočega se življenja, prihajajo selivke in začela se je ženitev s pripravo na gnezdenje in nov začetek.

V novi številki si preberite o prilagoditvah morskih ptic, ki so edini leteči organizmi, ki so osvojili tudi zrak nad morjem. Ker na potovanje zaradi epidemije trenutno ne moremo, lahko z mislimi potujemo na Ognjeno zemljo. »Iz Azije« prihaja zanimiv članek o tem, kako resno se varstva ogroženih ptic in ostalih vrst lotevajo na Okinavi. Novi izzivi za nas! Ne spreglejte tudi zanimivega prispevka o tujerodnih sesalcih. Med zglednimi ornitologi pa predstavljamo Dareta Fekonjo, ki tudi tiste ljudi, ki narave ne poznajo, navdušuje s pticami in naravo.

Ali ste vedeli, da letos mineva 20 let od začetka izhajanja revije Svet ptic? Damijan Denac opisuje, kako pestro je bilo pri spreminjanju prve oblike revije in kakšen trud je bil potreben, da je dobil dobre diapozitive za naslovnico. Obenem v prvi letošnji številki zaznamujemo 40 let prve številke revije Acrocephalus. Obsežen članek o začetkih revije, ciljih, vsebinah ipd. je predstavil prvi urednik, Iztok Geister.

Zbrali smo tudi nekaj vtisov z januarskega štetja vodnih ptic po Sloveniji, objavili navdušenje mlade raziskovalke nad NR Ormoške lagune, pišemo tudi o zaključku dveh pomembnih naravovarstvenih projektih – LIKE – Živeti na Kraškem robu in Ohranjanje populacije čigre, o Kongresu obročkovalcev in še mnogih drugih.

Naj vas razveseljujeta spomladanski ptičji vrvež ter ostali živelj in ostanite zdravi!

Petra Vrh Vrezec, urednica revije Svet ptic

    Kazalo

    • 4: Ptice naših krajev
    • 6: Morske ptice
    • 14: Argentinska Ognjena zemlja
    • 18: Sodelovanje je pot k varstvu prostoživečih živali
    • 21: Zakaj so ptičja jajca različnih barv
    • 22: Tujerodni sesalci
    • 24: Kobilar
    • 26: Barvna paleta ptic
    • 28: Dare Fekonja
    • 36: Januarsko štetje vodnih ptic
    • 38: Obisk mokrišča Ormoške lagune
    • 40: Zaključil se je projekt LIKE
    • 42: Četrti kongres obročkovalcev Slovenije
    • 43: Zaključil se je projekt ČIGRA
    • 44: (Ne)navadni krokar
    • 46: Draguljev ne moreš prodajati v kartonastih škatlah
    • 48: Spomini na Acrocephalus
    • 56: Mednarodna delavnica o roparskih pticah
    • 58: Program DOPPS, april-julij 2020

    PDF revije Svet ptic, leto 2020, letnik 26, številka 01.
    Elektronske različice revije bo dostopna tudi v Arhivu revij Svet ptic.

    Kralj neba obležal zastrupljen na polju

    , Novice,Sporočila za javnost

    Osebka kritično ogrožene vrste ujede, najdena zastrupljena v bližini Pragerskega. Kdo je krivec?

    Belorepec (Haliaeetus albicilla)
    Foto: Alen Ploj

    Pred dobrima dvema tednoma smo bili na Društvu za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije s strani LD Črešnjevec obveščeni, da se pri zadrževalniku Medvedce pri Pragerskem nahajata dve obnemogli večji ujedi. Naša ornitologa sta se takoj odpravila na teren. Ob pomoči predstavnice LD Črešnjevec sta prečesala območje ter na njivski površini SZ od zadrževalnika Medvedce našla prvo odraslo ptico vrste belorepec (Haliaeetus albicilla). Ta odrasel belorepec je bil v izjemno slabem stanju in ni mogel leteti, sfrfotal je dobra dva metra, nato pa obnemogel z razprtimi peruti. Drugi mladosten belorepec je bil od prvega oddaljen približno 400 metrov. Ta se je s tal sicer dvignil in poletel, vendar le za 20 metrov, nakar je omagal. Ornitologa sta oba belorepca varno ujela in ju še isti dan predala v veterinarsko oskrbo v Zatočišče za prosto živeče živali na Muti. Mladosten osebek je obročkan z madžarskim obročkom maja 2017 v Balatonlelle, Somogy na Madžarskem.

    Oba belorepca sta bila ob najdbi obnemogla, blatna in umazana, kar kaže na to, da sta bila na lokaciji že vsaj dober dan. Sumimo, da sta bili ptici zastrupljeni, na kar so kazali tudi njuni klinični znaki ob najdbi – nekoordinirano gibanje, slabotnost, mišično – živčne kontrakcije in pospešeno dihanje. Strup je bil zelo verjetno počasi delujoč, a živali pri takšni zastrupitvi izjemno trpijo.

    Obnemogel odrasel belorepec pred predajo v veterinarsko oskrbo.
    Foto: Neža Kocjan

    Belorepec je v Sloveniji zavarovana vrsta, prav tako je vrsta na Rdečem seznamu ogroženih ptic gnezdilk Slovenije (Uradni list RS, št. 82/02, z vsemi spremembami), kjer je opredeljen kot kritičmo ogrožena vrsta. Gre za redko in maloštevilno vrsto z velikim naravovarstvenim pomenom za celotno državo in mednarodno skupnost. Izguba že enega osebka ima velik udarec na stabilnost celotne populacije, ki je v Sloveniji majhna in šteje zgolj 8 – 11 parov .

    Zastrupitve ptic na Dravsko – Ptujskem polju niso redkost. Leta 2015 je prišlo do nezakonite zastrupitve petih osebkov rjavih lunjev (Circus aeruginosus) in enega osebka krokarja (Corvus corax) na Natura 2000 Črete. Drugi primer množične zastrupitve ptic se je zgodil aprila 2018, ko je na območju Ptujskega jezera poginilo 167 osebkov rečnih galebov (Chroicocephalus ridibundus) in pet ujed. V manjšem obsegu se je zastrupitev galebov ponovila tudi aprila 2019. Kljub preiskavam in vključenosti pristojnih inštitucij, vzroki zastrupitve v teh primerih niso bili odkriti. Dopuščamo možnost, da je vzrok teh zastrupitev zaradi podobnega vzorca pojavljanja enak. Podrobnih podatkov o verjetnem vzroku zastrupitve belorepcev še nimamo, ptici pa na srečo dobro okrevata in ju bo kot kaže možno vrniti v naravo. Na društvu ob tem pozivamo vse pristojne organe k temeljiti preiskavi primera in odločnemu ukrepanju.

    Na DOPPS se od leta 2018 v okviru projekta Adriatic Flyway 4 – »Proti nezakonitemu ubijanju ptic na jadranski selitveni poti«, ukvarjamo tudi s problematiko nezakonitega zastrupljanja ptic v Sloveniji. Na osnovi podatkov in trenutnem poznavanju problematike ocenjujemo, da je v Sloveniji letno nezakonito zastrupljenih med 100 – 500 ptic. Primere nezakonitega zastrupljanja je zelo težko odkrivati, saj se ta dejanja dogajajo dokaj razpršeno. Pogosto pa med ljudmi tudi niso prepoznana kot prekršek, ki bi ga bilo potrebno prijaviti. Zato ob tem nesrečnem dogodku pozivamo vse ljubitelje narave in ptic, da tudi takšne dogodke prijavijo na dopps@dopps.si ali številko policije 113.

    Sporočilo za javnost (pdf)

    Razpis za delovno mesto varstveni ornitolog/ornitologinja – pripravnik

    , Novice

    Delovno mesto: DOPPS razpisuje prosto delovno mesto varstvenega ornitologa/ornitologinje – pripravnika za izvajanje terenskih popisov ptic

    Kandidat/kandidatka mora izpolnjevati naslednje pogoje:

    • znanje determinacija ptic po videzu in petju,
    • izkušnje z opravljanjem kvantitativnih popisov ptic (npr. transektni popis ptic kmetijske krajine, popis preletov ujed, kartirni popis…),
    • vozniški izpit B kategorije,
    • zaželena je 7. (sedma) stopnja izobrazbe (univerzitetna izobrazba ali magisterij po bolonjskem študijskem programu) s področja biologije, varstva narave ali drugega sorodnega področja,
    • poznavanje programskih orodij Windows in Office (Word, Excel).

    Prednost bodo imeli kandidati/kandidatke z več delovnimi izkušnjami pri zahtevnejših popisih ptic.

    Kraj zaposlitve: Delo se bo izvajalo pretežno na terenu v osrednji in v jugozahodni Sloveniji.

    Trajanje zaposlitve: Delovno razmerje se sklepa za določen čas štirih mesecev s polnim delovnim časom.

    Zbiranje vlog: Pisne prijave z dokazili in kratkim življenjepisom pošljite do vključno torka, 31. marca 2020 do 12. ure, na e-naslov: dopps@dopps.si, zadeva »za razpis – terenski popisi«.

    Se Bela morda vrača k nam?

    , Novice

    Srečko in Bela v gnezdu v Mateni pred namestitvijo GPS oddajnikov.
    Foto: Damijan Denac

    Lansko jesen smo z zanimanjem spremljali selitveno pot dveh mladih belih štorkelj, izvaljenih v Mateni na Ljubljanskem barju. Čeprav iz istega gnezda, sta jo mahnili vsaka po svoji poti. Srečko, katerega pot se je žalostno končala v Tuniziji zaradi plastične vrečke, je v Afriko prispel prek Italije. Bela pa je ubrala bolj običajno, vzhodnoevropsko selitveno pot, po kateri je prek Marmarskega morja v bližini Bosporja in nemirnega Bližnjega vzhoda 22. septembra dospela na Sinajski polotok, v okolico letovišča Sharm-el-Sheikh. Tam je – najverjetneje v družbi tisočerih drugih štorkelj – preživela jesen, zimo in del pomladi. Sodeč po premikih, ki jih je beležila njena GPS sledilna naprava, njeno življenje ni bilo prav razburljivo, saj se je ves čas gibala na majhnem prostoru med safari parkom in gorami približno 12 km severno od njega, kjer je prenočevala. Videz pa lahko vara, kajti bazeni za odpadno vodo poleg safari parka, kjer se je prehranjevala, so namreč polni umazanije, zaradi katere vsako leto pogine več sto belih štorkelj. Ves čas Belinega bivanja v Egiptu nas je zato skrbelo, da ne bi podlegla kakšni okužbi in delila Srečkove tragične usode.

    Sredi marca smo opazili prvi premik izven običajne poti zadnjega pol leta – Bela se je namreč pričela pomikati severno! Mimo Mrtvega morja je 22. marca prispela do reke Jordan, malce južneje od Galilejskega jezera, prav na mejo med Izraelom in Jordanijo. Bela najverjetneje ne potuje sama, temveč v družbi drugih štorkelj. Težko je napovedati, ali se bo vrnila v Slovenijo, v kakšno drugo evropsko državo ali pa bo morda ostala kje v južni Evropi ali celo Turčiji, kot pred leti mlada bela štorklja Fortuna. V vsakem primeru pa je Bela zaenkrat še spolno nezrela, kar pomeni, da še ne more gnezditi. Takšne štorklje se včasih združujejo v jate do nekaj deset osebkov in se celotno gnezditveno sezono klatijo naokoli. Vsako leto se pojavljajo tudi v Sloveniji. Glede na to, da Belin oddajnik še vedno deluje odlično in da sonce učinkovito polni njegovo baterijo, nam bo kmalu razkrila svojo nadaljnjo pot!

    SPREMLJAJTE SELITEV BELE
    Podatki se osvežujejo dnevno, zato nas ne pozabite spremlati na ptice.si in naši Facebook strani!
    Več o projektu Leti, leti Štorklja …

    Zaključil se je projekt ČIGRA

    , Novice

    S februarjem se je zaključil dve leti in pol trajajoč projekt Ohranjanje populacij čigre v porečju Save in Drave, ki je vsebinsko, varstveno in raziskovalno nadaljeval projekt LIVEDRAVA in pomagal dolgoletnemu prostovoljnemu trudu članov DOPPS Štajerske sekcije. Projekt je potekal v okviru Evropskega teritorialnega sodelovanja Interreg in združil partnerje iz Slovenije in Hrvaške.

    V okviru projekta smo speljali številne redne aktivnosti za varstvo navadne čigre na Ptujskem jezeru, katere smo dopolnili z nekaterimi novostmi. Gnezditvene otoke na Ptujskem jezeru smo prekrili z novo plastjo proda, na enega izmed njih pa testno položili borovo lubje, ki zavira rast rastlin. V letu 2018 je na otokih tako gnezdilo 218, v letu 2019 pa 117 parov navadnih čiger. Čigram je v obeh letih delalo družbo skoraj 1000 parov rečnih in nekaj manj kot 30 parov črnoglavih galebov. Raziskovalno delo smo skupaj s projektnimi partnerji dopolnili z GPS telemetrijo navadne čigre in raziskavo genetike populacij navadne čigre ob reki Dravi in Savi v Sloveniji in na Hrvaškem. Ugotovitve so bile predstavljene v tematski številki revije Acrocephalus in so pomembno vplivale tudi na pripravo Čezmejnega akcijskega načrta varovanja celinske populacije navadne čigre.

    Veliko smo postorili tudi na področju izobraževanja in ozaveščanja. Opazovalnico na desnem bregu Ptujskega jezera (zgrajeno v sklopu projekta LIVEDRAVA) smo opremili z informativno tablo in stacionarnim spektivom, ki omogoča opazovanje ptic na jezeru. Ob opazovalnici smo vsako leto organizirali tudi Dan odprtih vrat kolonije čiger in tako mimoidočim predstavili navadno čigro in pomen njenega ohranjanja. Mladinski tabor »Čigra« organiziran julija 2019 je prvič združil mlade ornitologe iz Slovenije in Hrvaške, ki so skupaj z mentorji teden dni raziskovali navadno čigro in ptice reke Drave. Vsebinski sklop je dopolnila še tematska številka revije Svet ptic, v celoti posvečena navadni čigri in prvič v zgodovini prevedena tudi v hrvaški jezik.

    Predstavili smo le nekaj pomembnejših dosežkov projekta, vendar je teh še veliko, mnogi pa se bodo pokazali šele v prihodnje. Med njimi je najpomembnejši zagotovo uspešno sodelovanje vseh partnerjev in števila nova poznanstva, ki smo jih navezali tekom projekta. Za veliko mero zaupanja, potrpežljivosti in dobre volje se zato zahvaljujemo vsem partnerjem. V projektu so sodelovali: Nacionalni inštitut za biologijo, Udruga BIOM, Javna ustanova za upravljanje zaštićenim područjima i drugim zaštićenim dijelovima prirode na području Zagrebačke županije „Zeleni prsten”, Prirodoslovno-matematički fakultet Sveučilišta u Zagrebu in DOPPS.

         

    Praznujmo prihod lastovk v naše domove, ne uničujmo njihovih gnezd

    , Novice,Sporočila za javnost

    Mestne lastovke so majhne čudovite ptice s temnim, sijoče modrim hrbtom, ter svetlim spodnjim delom telesa in kratkim škarjastim repom. So ekstremno spretne letalke, ki večino svojega časa preživijo v zraku in lovijo žuželke, s katerimi se prehranjujejo.
    Na svoji spomladanski selitvi prepotujejo več sto kilometrov na dan s povprečno hitrostjo več kot 30 km/h, kar je precej utrujajoče. Te majhne ptice so na poti izpostavljene stradanju, izčrpanosti in nevihtam, zato ob vrnitvi v našo deželo potrebujejo vso pomoč, ki jo lahko dobijo, da si opomorejo.

    Mestne lastovke so tesno povezane z ljudmi, zato so vrsta, ki ji lahko pomaga vsak. Izjemno pomembno je, da preprečimo uničevanje gnezd mestnih lastovk, tudi če ustvarjajo nekaj umazanije in iztrebkov. Mestne lastovke pogosto gnezdijo na zunanjih fasadah stavb, zato se pod njihovimi gnezdi nabirajo iztrebki mladičev. Če vas to moti, lahko 80 centimetrov pod gnezdo namestite varovalno polico, ki bo prestrezala iztrebke ptic.

    V Sloveniji so vse vrste lastovk zavarovane z Uredbo o zavarovanih prosto živečih živalskih vrstah (Uradni list RS, št. 46/04, z vsemi spremembami). Zavarovana so tudi njihova gnezda, kar pomeni, da jih je prepovedano odstranjevati in uničevati.
    To je mogoče le v izjemnih primerih, če izvajalec pred tem pridobi posebno dovoljenje, ki ga izda Agencija RS za okolje in prostor. Gnezda je dovoljeno odstraniti tudi v primeru, če ima izvajalec gradbeno dovoljenje (npr. za rekonstrukcijo hiše). Toda tudi v primeru naštetih izjem poskrbimo, da gnezd NE odstranjujemo v času, ko lastovke gnezdijo, torej od spomladi so jeseni.

    Vsako leto na Društvu za opazovanje in proučevanje ptic zabeležimo vse več primerov odstranjevanja gnezd mestnih lastovk. V obdobju 2000 – 2019 smo zabeležili 14 večjih primerov odstranjevanja gnezd, kjer je bilo prizadetih vsaj 590 gnezd mestnih lastovk.

    Poskrbimo torej za naše sostanovalce, ki bodo vzdrževali ravnovesje v okolju z lovom žuželk in nam popestrili vsakdanjik. Od nas bo to zahtevalo le nekaj malega potrpljenja in dobre volje, za njih to pomeni preživetje v čedalje bolj zahtevnem okolju.

    Uničena gnezda mestnih lastovk niso le protizakonito dejanje, so tudi izkaz pomanjkanja vsakega sočutja do živih biti in popolne brezbrižnosti odgovornih.

    Za dodatne informacije pokličite:
    – Tjaša Zagoršek DOPPS, 031 439 051, tjasa.zagorsek@dopps.si

    Več kot 3600 znanstvenikov: Evropska Skupna kmetijska politika mora prenehati z uničevanjem narave

    , Novice
    Znanstveniki so podali nov deset-stopenjski načrt za reformo Skupne kmetijske politike in boj proti krizi biotske pestrosti in podnebni krizi

    Znanstveniki iz celotne Evropske unije in tudi onkraj njenih meja zatrjujejo, da mora biti predlog Evropske komisije na temo Skupne kmetijske politike (SKP) po letu 2020, z namenom zmanjšanja uničujočega posega na okolje, korenito spremenjen. Predlagajo deset nujnih ukrepov za reformo SKP: za varnost na področju dolgoročne preskrbe s hrano, varstva biotske pestrosti in blaženja podnebnih sprememb. V primeru njihovega sprejetja, bi rezultatsko usmerjeno in planetu prijazno kmetijstvo pričelo spreobračati uničevanje narave, ki je financirano z davkoplačevalskega denarja.

    Med najbolj ogroženimi pticami v Evropi so prav tiste, ki gnezdijo v kulturni krajini. Na fotografiji je hribski škrjanec (Lullula arborea).
    foto: Alen Ploj

    Več kot 3600 znanstvenikov iz 63 različnih držav zatrjuje, da je trenutna SKP osrednja gonilna sila krize biotske pestrosti in podnebne krize. Prav tako se neustrezno loteva tudi socio-ekonomskih izzivov na podeželju. Pogoji za prejemanje plačil SKP so trenutno neprimerni: plačila SKP so nepravično razporejena in podpirajo prakse, ki povzročajo obsežno izgubo biotske pestrosti, podnebne spremembe ter degradacijo tal in zemljišč. Omenjeno je ključnega pomena ravno v času, ko se pogajamo za financiranje v naslednjem obdobju SKP (2021–2027), vzporedno z razpravami o proračunu EU po letu 2020 in vključno s tem, koliko denarja bo šlo za kmetijske subvencije in kakšni pogoji bodo veljali za prejemanje plačil. Trenutno obstaja grožnja, da nova SKP ogrozi evropski zeleni dogovor.

    Vsebina ukrepov, ki jih predlagajo znanstveniki lahko za neosveščene zveni kot žargon EU politike, vendar so ti koraki bistveni za ohranitev narave v Evropi. To, kar navajajo znanstveniki, je recept za ekološki prehod kmetijstva. Da bi ga dosegli, pravijo, bi morala SKP prenehati s financiranjem uničevalnih kmetijskih praks – takoj prenehati s proizvodno vezanimi plačili in postopoma ukiniti neposredna plačila – ter znatno okrepiti podporo prehodu kmetov v sonaravno kmetijstvo. Znanstveniki med drugim tudi pozivajo, naj se 10% površin kmetijskih zemljišč nameni naravnim habitatom, kot so denimo mejice, cvetni pasovi ali ribniki. Kmetom bi bilo treba dodeliti tudi posebna sredstva za dejavnosti, ki so namenjene varstvu narave.

    Znanstveniki izražajo zaskrbljenost, ker nacionalne vlade in Odbor za kmetijstvo in razvoj podeželja Evropskega parlamenta zmanjšujejo okoljske ambicije SKP, “da bi branili interese nekaj izbranih na račun mnogih”. Trenutno glavni dejavnik, ki določa, koliko dohodkovne podpore SKP dobi posamezen kmet, je velikost kmetijskega gospodarstva. Na račun tega, 80% tovrstnih plačil dobi 20% kmetov. To pomeni, da so kmetje vpeti v sistem, v katerem tisti z največ zemljišč dobijo večino denarja – ne glede na sonaravnost njihovega kmetovanja. Nedavno objavljen prispevek v časopisu New York Times je že razkril, kako SKP služi ozko usmerjenim, nacionalnim, oligarhičnim in kmetijsko-industrijskim interesom, neposredno celo koristi češkemu predsedniku vlade, milijarderju Andreju Babišu.

    Izjavo znanstvenikov pozdravlja tudi Harriet Bradley, sodelavka na področju za kmetijsko politiko v organizaciji BirdLife Europe in dodaja:

    »Nujen poziv s strani več tisoč znanstvenikov je brez primere in prihaja ravno ob pravem času. Ministri za kmetijstvo v posameznih državah in številni evropski poslanci še naprej zanemarjajo znanost in v povezavi s kmetijskimi subvencijami aktivno slabijo prizadevanja na področju varstva okolja. Strmeti bi morali k ravno nasprotnim interesom. Subvencionirati bi morali le okolju prijazno kmetovanje. Popolnoma nesmiselno je, da se javni denar porablja za uničevanje narave. Več kot 3600 znanstvenikov upravičeno poudarja, da je predlog Komisije o Skupni kmetijski politiki recept za katastrofo. SKP resnično potrebuje tri ključne stvari za obnovo narave: prostor za naravo v kmetijski krajini, denar za varstvo narave ter za kmete pravičen prehod do okolju prijaznega kmetovanja.«

    Družabni del Gugalnice odpovedan!

    , Novice,Sporočila za javnost

    Vabimo vas, da nam z individualnimi popisi pomagate izvesti Gugalnico – popis velike uharice

    Zaradi novih priporočil pri omejevanju širjenja koronavirusa bomo popis velike uharice izvedli brez druženja. Pripravljene popisovalce zato naprošamo, da pomagajo in popis opravijo individualno.

    Upamo, da bo popis čim bolj temeljit in primerljiv s preteklimi popisi, saj je ravno to namen monitoringa. Družabni del bomo letos izpustili, bomo pa poskrbeli, da bo skupinski duh ostal in da bodo zbrani podatki dostopni vsem udeležencem. Predstavili bomo tudi letošnje rezulate telemetrije in dela na varstvu velike uharice. Za presenečenje, ki smo vam ga pripravili vam povemo tik pred popisom.

    Vse, ki ste pripravljeni izvesti popis zato naprošamo, da to sporočite koordinatorju popisa na naslov: tomaz.mihelic@dopps.si Poslali vam bomo navodila in lokacijo popisa.

    Idealno je, če popis glede na vremenske razmere lahko opravite v nedeljo zvečer (15. marec 2020) Popis se izvaja na v naprej določenih točkah med 17.45 in 19.15. Lokacije in navodila bomo poslali vsem prijavljenim na individualni popis.

    Hvala vsem, ki nam pomagate pri zbiranju dragocenih varstvenih podatkov za to vrsto in upamo, da nam bo uspelo pokazat kako veliki in uspešni druščini Varuhov velike uharice pripadate.

    Srečno na popisu,
    Tomaž Mihelič

    Obogateni populaciji barjanskega okarčka in hrošča puščavnika

    , Novice,Sporočila za javnost

    Na območju Krajinskega parka Ljubljansko barje se od začetka leta 2018 izvaja projekt PoLJUBA, katerega glavni namen je izboljšanje stanja naravnega okolja, s poudarkom na ohranjanju ter revitalizaciji sedmih ogroženih živalskih vrst in treh habitatnih tipov. Projektne aktivnosti so usmerjene predvsem v neposredne ukrepe varstva. V prvih dveh letih projekta so bili v ospredju odkupi zemljišč, saj je to osnova za ustvarjanje pogojev za ohranitev izginjajočih avtohtonih vrst.

    Gosenica barjanskega okarčka.
    Foto: Tatjana Čelik

    Projektne aktivnosti se bodo v prihodnje izvajale na kar 149 ha kmetijskih in gozdnih zemljišč, od katerih je bilo 48 % uspešno odkupljenih. Za nekatera zemljišča so bile z zainteresiranimi kmeti sklenjene pogodbe o skrbništvu, na podlagi katerih bodo skrbniki izvajali projektnim vrstam in habitatnim tipom prilagojeno kmetijsko prakso. Na ostalih zemljiščih ukrepe izvajajo s pomočjo zunanjih izvajalcev. Na območju Rakove jelše bodo na površinah v zaraščanju vzpostavili kompleks ekstenzivnih travnikov s sistemom mejic in novo interpretacijsko pot.

    V letu 2019 so v okviru projekta pričeli z gojenjem barjanskega okarčka za namene doselitve in obogatitve populacije na Ljubljanskem barju. Strokovnjakinja za metulje, dr. Tatjana Čelik z Biološkega inštituta Jovana Hadžija Znanstveno raziskovalnega center Slovenske akademije znanosti in umetnosti (ZRC SAZU), je v preteklem letu bdela nad gosenicami, ki so se iz jajčec izlegle v nadzorovanem okolju novo vzpostavljene gojilnice. Ko se bodo gosenice konec meseca maja zabubile, jih bodo prenesli v njihovo naravno okolje, in sicer na območje Naravnega rezervata Iški morost (NRIM), od koder je vrsta nedavno izginila, habitat pa je kljub temu še primeren. V naravo bodo v dveh sezonah doselili 240 osebkov barjanskega okarčka, s katerimi bodo obogatili tudi zadnjo obstoječo populacijo v okolici Iga.

    Prav tako so na območju NRIM za potrebe varstva habitata kosca nadaljevali z vzdrževanjem in izboljšanjem stanja obstoječih mokrotnih travnikov. Pričeli so s sečnjo grmovja in posameznih dreves na 4,1 ha veliki površini, kjer bodo v nadaljevanju projekta obnovili mokrotna travišča. Z namenom spremljanja učinka izvedenih del je bil v sodelovanju z ZRC SAZU izveden prvi popis vegetacije in kartiranje habitatnih tipov znotraj rezervata. V okolici Bevk in Iga pa je bil izveden tudi začetni popis vegetacije z namenom zasledovanja učinkov časovno prilagojene košnje travnikov, ki ustrezajo ekološkim zahtevam metulja strašničinega mravljiščarja.

    Ličinka hrošča puščavnika.
    Foto: Jasna Tarman

    V poletnem času so izvedli prvo doselitev hrošča puščavnika. Raziskava, izvedena s pomočjo feromonskih vab in prestreznih pasti v letih 2018 in 2019, ni potrdila prisotnosti vrste na projektnem območju, so pa strokovnjaki z Nacionalnega inštituta za biologijo identificirali območje, primerno za obstoj vrste. V Mestnem logu so na drevesa namestili 15 hrastovih gnezdilnic, v katere so naselili ličinke puščavnika, vzgojene iz osebkov, ki so bili vzeti iz ljubljanskega parka Tivoli. Iz njih naj bi se v letošnjem letu razvili prvi odrasli hrošči. Ti bodo v prihodnje naselili bližnja primerna dupla in osnovali stabilno prostoživečo populacijo.

    Na celotnem območju Ljubljanskega barja so bila določena mesta za izkop različnih oblik vodnih teles za močvirsko sklednico in hribskega urha, in sicer luže, mlake in razširitve obstoječih terciarnih jarkov. Z namenom izboljšanja življenjskega prostora za koščičnega škratca so pričeli z obnovo izbranih odsekov nekaterih sekundarnih jarkov. Prav tako je potekal izlov tujerodnih želv.

    V naravnem rezervatu Strajanov breg so v preteklem letu izvedli ročno košnjo trave in enoletnih poganjkov lesnih rastlin, odstranjevali so invazivno tujerodno rastlinje in drevesno zarast, sledila bo še ureditev hidroloških razmer potoka Strajanov breg. Skozi vse leto se je izvajal monitoring nivoja talne vode, opravili pa so tudi začetni popis vegetacije in pojavljanja Loeselove grezovke.

    Sporočilo za javnost (pdf)