Novice

Zadnje objavljene novice:

Uspešna sanacija nevarnih daljnovodov na gnezditvenem območju velike uharice v Vipavski dolini

, Novice

V projektu Zmanjševanje vpliva srednje napetostnih daljnovodov na veliko uharico v JZ Sloveniji, ki je bil izveden v sklopu projektov BESTbelt, smo uspeli sanirati najbolj nevarne stebre v okolici tradicionalnega gnezdišča Lijak. Projekt se je ukvarjal s problematiko smrtnosti velike uharice zaradi elektrokucije na srednje napetostnih daljnovodih. 

Izolacija nevarnih daljnovodov. Foto: Tomaž Mihelič

V prvi fazi projekta smo se osredotočili na prepoznavanje nevarnih črnih točk okoli gnezdišč, ki predstavljajo največje tveganje za zaščito te vrste sove. V kasnejših fazah smo pristopili k aktivnemu zmanjševanju teh tveganih območij z izolacijo srednje napetostnih daljnovodov in testu monitoringa z uporabo detekcijskih psov, ki so ga izvedli v Zavodu Psi & Mi.

Pristop projekta k reševanju problema je sprva vključeval prepoznavanje prednostnih območij za ukrepanje. Uporabili smo obsežno podatkovno bazo o prisotnosti velike uharice, saj DOPPS s to vrsto sistematično dela že več kot 25 let. Prav tako smo uporabili telemetrične podatke iz najnovejših raziskav te vrste. Nato smo se osredotočili na območja z najvišjo prioriteto, zlasti tista zunaj omrežja Natura 2000, in izvedli izolacijo, ki so jo izvedli v podjetju Elektro Primorska.

Cilj projekta je bil doseči boljše varstvo velike uharice na lokalni in regionalni ravni, zlasti zunaj zaščitenih območij, kot so območja Natura 2000. Poleg same sanacije izvedene v okviru projekta, ima velika uharica v prihodnosti bistveno boljše obete, saj v Elektro Primorska vse pogosteje izvajajo tovrstne sanacije tudi na ostalih območjih, zanimanje za varstvo vrste pa glede na odzive prostovoljcev še vedno raste.

Več si lahko preberete v poročilu:

Zmanjševanje vpliva SN daljnovodov na veliko uharico (Bubo bubo) v JZ Sloveniji

Ljubljana in Izmir združujeta moči v boju proti suši in za ohranjanje mokrišč

, Novice

Marca 2024 sta Ljubljana in Izmir (Turčija) v okviru programa pobratenja turških mest z evropskimi pristopili k skupnemu sodelovanju za zeleno prihodnost. V projektu Upravljanje s sušo in ohranjanje mokrišč za trajnostno urbano prihodnost sodelujejo trije turški in trije slovenski partnerji, poleg Regionalne razvojne agencije Ljubljanske urbane regije (RRA LUR) še Mestna občina Ljubljana (MOL) in naše društvo.

Ljubjansko barje. Foto: Jošt Gantar

Glavni cilj projekta je ustvariti močno trajnostno vez med Izmirjem in Ljubljano z okrepitvijo dialoga, povečanjem kapacitet in izmenjavo strokovnega znanja o obvladovanju suše in ohranjanju mokrišč. Partnerji si želijo skozi projektne aktivnosti doseči predvsem:

  • povečanje prilagodljivosti in odpornosti Izmirja in Ljubljane proti negativnim učinkom suše,
    na podlagi obstoječih podatkov ustvariti učinkovito lokalno, regionalno in sektorsko strategijo,
  • razviti otipljivo in trajnostno mrežo med obema mestoma in
  • spodbujati zavedanje o pomenu mokrišč, kot sta Ljubljansko Barje in delta Gediz v javnosti, še posebej med mladimi
  • povečati nivo znanja kmetovalcev in drugih specifičnih skupin.

Posledice napredujoče suše in pomen ohranjanja mokrišč

Samo v zadnjih dveh desetletjih so Združeni narodi ocenili, da je suša prizadela 1,5 milijarde ljudi in povzročila gospodarsko škodo v višini najmanj 124 milijard dolarjev (Urad Združenih narodov za zmanjševanje tveganja nesreč, 2021).

Podnebne spremembe bodo verjetno povečale trajanje in intenzivnost suše, hkrati pa procesi obsežne urbanizacije prispevajo k povečanemu mestnemu povpraševanju po vodi. Po podatkih Evropske agencije za okolje se zlasti južna Evropa in sredozemske države soočajo s hudimi izzivi pomanjkanja vode, ki se pojavljajo čez celo leto v mnogih rečnih bazenih, pri čemer je ključni pritisk na razpoložljivost vodnih virov poraba vode v kmetijstvu, javni vodovod in turizem (Poročilo EEA, 2020). Ranljivost mest za sušo se v mnogih svetovnih regijah povečuje.

Gediz delta. Foto: Damijan Denac

Mokrišča sodijo med najbolj ogrožene ekosisteme na svetu, saj jih je človek stoletja reguliral, zasipaval in izsuševal.

Danes je jasno, da mokrišča zagotavljajo pomembne ekosistemske storitve za družbo, zato se tudi odnos do njih spreminja. V sušnih obdobjih zagotavljajo vire vode, med poplavami pa vodo zadržujejo in so naravne razlivne površine, ki varujejo urbane predele.

V zadnjem času so mokrišča prepoznana tudi kot pomemben ponor ogljika in kot ena najučinkovitejših zelenih rešitev za blaženje negativnih vplivov klimatskih sprememb. Čeprav mokrišča predstavljajo le 5-8 % kopnega, so letni ponor za kar 830 Tg ogljika s povprečjem 118 g-C m-2 leto-1 neto retencije ogljika*.

Pilotno področje v Turčiji: delta reke Gediz

Turčija je med državami, ki jo podnebne spremembe pospešeno dohajajo. Po turških podnebnih scenarijih, ki temeljijo na globalnih podnebnih modelih, naj bi se do leta 2100 temperatura povečala za do 6°C, padavine pa do leta 2050 upadle za 250-300 mm.

Mesto Izmir in Egejska regija sta med območji, ki bodo predvidoma najbolj prizadeta, zato je suša v Turčiji na seznamu glavnih podnebnih groženj. V projektu se bomo osredotočili na spopadanje s sušo in ohranjanjem mokrišč v naravnem rezervatu delte reke Gediz v Izmirju.

Suša in mokrišča v Ljubljani in regiji

V Ljubljani in Ljubljanski urbani regiji so izzivi s spopadanjem urbane in ruralne suše povečujejo.

Naravni rezervat Iški morost. Foto: Tilen Basle

Ob zadnji večji suši leta 2022 je bilo v Mestni občini Ljubljana v povprečju uničenih več kot 30 odstotkov običajne letne proizvodnje posameznih pridelkov, tako da je septembra istega leta na podlagi sklepa Uprave Republike Slovenije Mestna občina Ljubljana začela zbirati prijave škode, vezane na sušo. V urbanem okolju Ljubljane so bila najbolj prizadeta drevesa, zato je bil zastavljen poseben režim zalivanja.

Vsakoletni pojav vročinskih valov pa najhuje občutijo prebivalci Ljubljane. Mesto aktivno vzpostavlja ukrepe za trajnostno ohladitev mestnih površin. Poleg kratkoročnih rešitev, kot so pršilni sistemi in pitniki, katerih število se vsako leto povečuje, Ljubljana aktivno sledi svoji politiki stalnega povečevanja zelenih površin in drugih inovativnih rešitev in ostaja eno najbolj zelenih mest Evrope. Ob tem je pomembno izpostaviti in ozaveščati o pomembnosti mokrišč kot naravnih zadrževalnikov vodnega vira.

V neposredni bližini Ljubljane, na območju Krajinskega parka Ljubljansko barje, je ob reki Iški Naravni rezervat Iški morost, v katerem se prepletajo značilna barjanska življenjska okolja. Je mozaik ekstenzivnih vlažnih travnikov, šašja in poplavnega gozda. Vlažnih travnikov z značajem mokrišča je okoli 40 ha, celoten rezervat pa meri 64 ha.

Rezervat smo vzpostavili na DOPPS in ga upravljamo z namenom ohranjanja ogroženih travniških vrst rastlin in živali, testiranja in promocije naravi prijaznega upravljanja vlažnih travnikov ter izobraževanja splošne in strokovne javnosti. Pri upravljanju sodelujemo s prostovoljci in lokalnimi kmeti. Številne ukrepe za varstvo narave v kmetijski krajini, ki so danes na voljo vsem kmetom, smo zasnovali in testirali prav v tem rezervatu.

V projektu si lahko mesto Ljubljana obeta dragocena znanja s področja učinkov suše, predvsem pa specifična znanja, ki lahko koristijo zaščiti Ljubljanskega barja kot ugodnega območja za kmetovanje, ki predstavlja izjemno dragocen ekosistem na robu največjega urbanega območja v državi in kot mokrišče nujno potrebuje načrt za upravljanje s sušo in povezanimi težavami.

POLETNI SVET PTIC

, Novice

Tokratna poletna številka Sveta ptic je tematska, saj je posvečena vsebinam, s katerimi se ukvarjamo v projektu LIFE FOR SEEDS. Na svoj račun boste zato prišli predvsem ljubitelji rastlin.

V poljudnem članku vam predstavljamo rastlinske semenske banke, ki skrbijo za ohranitev rastlinskih vrst in so rešilna bilka za vrste, ki jim v prihodnosti v svojem naravnem okolju grozi izumrtje. Posvečamo se tudi pereči problematiki izginjanja vrstno bogatih travnikov na območjih Natura 2000 v Sloveniji in s tem povezanim upadom številnih vrst travniških ptic. Kolegi s Kmetijskega inštituta Slovenije, naši partnerji v projektu LIFE FOR SEEDS nam predstavljajo različne metode čiščenja in dela s semeni za potrebe vzpostavitve semenske banke in izkušnje, ki so jih pridobili med izobraževanjem v največji rastlinski semenski banki na svetu. 

Pripravili smo tudi intervju z Brankom Bakanom, biologom in naravovarstvenikom, ki že desetletja strastno raziskuje biodiverziteto Prekmurja. V prispevku o invazivnih tujerodnih rastlinah boste izvedeli kako le-te negativno vplivajo na ptice kmetijske krajine. Portret ptice je tokrat posvečen kobiličarju, skrivnostnemu in vse bolj ogroženemu prebivalcu zaraščajočih se vlažnih travnikov.

V rubriki Skozi objektiv vam predstavljamo rastlinske portrete biologa Jošta Stergarška, ki svojo ljubezen do fotografije združuje z ljubeznijo do botanike. Tudi Ornitološki potopis je v tej številki nekoliko botanično obarvan, saj obravnava bogato ptičjo in botanično raznolikost Cipra – otoka na pragu Azije. Na koncu se lahko seznanite tudi z delovanjem nove aplikacije za beleženje terenskih opazovanj na mobilnem telefonu, ki smo jo pred nedavnim razvili na DOPPS-u.

Za popestritev poletne številke revije poskrbijo še prigode s terenov nabiranja semen, skrivnostna fotografija, botanična pobarvanka z uganko, društvene novice in še kaj.

Naj bo to v hribih, na morju ali nekje vmes, želim vam miren poletni oddih in prijetno branje!

Domen Stanič, urednik revije Svet ptic

 

Kazalo

  • 4: Ptice naših krajev
  • 6: Rastlinske semenske banke – zanimivosti preteklosti, nuja sedanjosti in rešilne bilke prihodnosti
  • 12: Komu zvoni? Vsekakor vrstno bogatim travnikom na območjih Natura 2000!
  • 14: Čiščenje in delo s semeni na Kmetijskem inštitutu Slovenije
  • 16: Branko Bakan – biolog in naravovarstvenik s srcem in dušo
  • 19: Invazivne tujerodne rastline: grožnja pticam kmetijske krajine  
  • 20: Kobiličar
  • 22: V cvetju
  • 25: Prigode med nabiranjem semen v okviru projekta LIFE FOR SEEDS v Triglavskem narodnem parku
  • 28: Na travniku
  • 30: Pomen poznavanja biologije vrst pri delu s semeni ali kaj sva se naučili v Milenijski semenski banki
  • 34: Ciper – ornitološko-botanično potovanje na prag Azije
  • 38: Srečanje kosca in nabiralk
  • 40: Z novo aplikacijo Ptice do hitrega in učinkovitega beleženja opazovanj
  • 44: Novice

 

PDF revije Svet ptic, leto 2024, letnik 30, številka 02.
Elektronska različica revije bo dostopna tudi v Arhivu revij Svet ptic.

 

Obvestilo o volitvah temeljnih organov DOPPS

, Novice

Spoštovane članice in člani,

v letošnjem letu bo na DOPPS potekala volilna skupščina, v okviru katere bomo izvolili nove temeljne organe društva. V ta namen vas v upravnem odboru vabimo k predložitvi predlogov kandidatov, ki po vaši presoji posedujejo sposobnosti in izkušnje za tvorno delovanje v okviru temeljnih organov društva:

  • predsednik društva,
  • podpredsednik društva,
  • upravni odbor,
  • nadzorni odbor.

Verjamemo, da je pomembno, da člani temeljnih organov društva s svojo raznolikostjo pogledov in izkušenj odsevajo tako vsebinsko kot geografsko širino delovanja naše organizacije. Poslane predloge bo upravni odbor upošteval pri pripravi predloga članov temeljnih organov, ki ga bo v glasovanje predložil na skupščini društva.

V skladu s statutom DOPPS lahko za mesto v temeljnih organih kandidirajo člani društva, ki so pred tem že aktivno sodelovali pri delu društva in pri društvenih projektih in ki so s svojim delom znatno prispevali k uresničevanju poslanstva in dejavnosti društva. Mandat vseh temeljnih organov je dve leti.

Pisni predlog kandidatov s kratko obrazložitvijo pošljite do 2. avgusta 2024 na elektronski naslov sumrada.tanja@gmail.com.

Spoznavali smo gnezdilke reke Mure

, Novice

V petek, 14. junija smo v okviru projekta BESTbelt HR-23-1068-69 »Sustainable Water-based Sport Solutions« izvedli prvo predavanje o pticah gnezdilkah reke Mure, ki mu je naslednji dan sledil še skupinski popis s kanuji.

Prvo predavanje smo izvedli v Vučji vasi. Foto: Monika Podgorelec

Športno-rekreacijske dejavnosti na Muri se v zadnjih letih povečujejo. V porastu so predvsem vodni športi, kot je vožnja z rafti, kajaki in kanuji ter sprehodi ob rečnih bregovih, ki imajo med drugimi negativen vpliv na gnezdilke.

Tovrstne športno-rekreacijske dejavnosti lahko še posebej ogrožajo gnezdilke prodišč, kot sta mali deževnik in mali martinec. Vrsti sta prilagojeni na skrito življenje, zato gnezda, kot tudi mladiče, na prodišču zelo težko opazimo, saj se zlijejo z okolico. Posledično jim vsak obisk prodišča s strani človeka v gnezditveni sezoni predstavlja veliko nevarnost – gnezdo ali mladiče zlahka spregledamo in jih pohodimo.

K ohranjanju malega deževnika in malega martinca, kot tudi vseh drugih ptic reke Mure lahko prispevamo samo, če jih tudi dobro poznamo. V okviru projekta BESTbelt bomo zato posebno pozornost namenili izobraževanju lokalnih športno-reakcijskih društev (še posebej rafting klubov) in lokalne skupnosti o gnezdilkah reke Mure, s skupinskimi popisi pa bomo vsem udeležencem predavanj in delavnic tudi omogočili, da jih pobližje spoznajo. Na delavnicah bomo skupaj poskrbeli, da bodo športno-reakcijske dejavnosti na Muri trajnostne in tamkajšnjih gnezdilk ne bodo ogrožale.

Prvo predavanje in skupinski popis smo že izvedli, pridružili so se nam tudi člani iz dolenjske sekcije DOPPS. Tekom projekta bomo izvedli še dva predavanja in dva skupinska popisa.

Za nami je Dan odprtih vrat v Naravnem rezervatu Ormoške lagune

, Novice

V soboto, 11. maja 2024, smo v Naravnem rezervatu Ormoške lagune organizirali dan odprtih vrat, ki smo ga letos poleg pticam posvetili tudi nekoliko manj zaznanim življenjskim prostorom rezervata, travnikom.

Opazovanje ptic v Naravnem rezervatu Ormoške lagune. Foto: Tilen Basle

V sončnem jutru so si obiskovalci najprej lahko ogledali postopek obročkanja ptic, ki ga je prikazal g. Franc Bračko, dopoldan pa smo nato nadaljevali z opazovanjem ptic v spremstvu naših ornitologov.

Vzporedno z opazovanjem ptic so si obiskovalci lahko ogledali površine, ki so v rezervatu namenjene obnovi suhih travnikov v sklopu projekta LIFE FOR SEEDS, si pobližje pogledali semena rastlin, značilnih za tak tip travnikov, spoznali različne načine obnove in tudi sami dodali svoj pečat k obnovi z dosaditvijo iz semen vzgojenih sadik.

Prostovoljci in obiskovalci so tako na 0,4 ha veliko površino posadili 1230 sadik 22 različnih vrst rastlin, med katerimi so npr. navadna migalica Briza media, pravi ranjak Anthyllis vulneraria,  brazdastolistna bilnica Festuca rupicola, srednji trpotec Plantago media in prava lakota Galium verum.

Dogodka se je udeležilo okrog 40 obiskovalcev od blizu in daleč.

Več fotoutrinkov z dogodka najdete na spletni strani projekta LIFE FOR SEEDS.

Ogled dobrih praks trajnostnega turizma v Nemčiji

, Novice,Sporočila za javnost

V okviru projekta BESTbelt »Sustainable Water-based Sport Solutions« smo se konec aprila skupaj s projektnimi partnerji Međimursko prirodo in Ö.T.E. udeležili dvodnevnih delavnic z naslovom »Kanu turizem v kontekstu kakovosti in trajnosti« v Nemčiji. Seznanili smo se s primeri dobrih praks nemških kolegov, ki že vrsto let skrbijo, da turizem s plovili na vesla deluje po načelih trajnosti.

V okviru projekta BESTbelt »Sustainable Water-based Sport Solutions« smo obiskali Kanu-center v Nemčiji.

22. in 23. aprila smo se udeležili dvodnevnih delavnic v Kanu-Centru Krebs (Wakenitzhaus & Camp). Prvi dan sta nam gostitelja Eike in Lothar Krebs predstavila zgodovino, koncepte in smernice delovanja njihovega kanu centra. Predstavila sta nam območja, kjer je tovrstna dejavnost dovoljena, načine certificiranja, povezovanja in sodelovanja med podjetji, ki se ukvarjajo s tovrstnim turizmom ter v okviru združenja Bundesverband Kanu e.V. skrbijo za trajnost in kakovost te dejavnosti.

Po teoretičnem delu smo se imeli priložnost tudi preizkusiti v vožnji s kanuji, kjer smo lahko tudi v praksi videli kako so dovoljene kanu trase urejene – vključno z vstopno/izstopnimi točkami v reko in območji, kamor je zaradi varstva ptic gnezdilk in drugih organizmov prepovedano vstopiti s kanuji ali drugi plovili na vesla.

Ogledali smo si tudi infrastrukturo samega kanu centra, ki se nahaja v Naravnem parku Naturpark Lauenburgische Seen in se seznanili z njihovimi pravili, s katerimi vestno skrbijo, da kljub prisotnosti številnih obiskovalcev to praktično ne vpliva na tamkajšnjo naravo.

Naslednji dan sta se nam pridružila še Frank Hadulla iz naravnega parka in Günter Schimdt iz Herzogtum Launeburg Marketing GmbH, ki sta nam predstavila izzive upravljanja, trajnostne rabe in promocije naravnega parka. Delavnice smo nato zaključili s slikovito krožno turo s kanujem po reki Trave, ki z vseh strani »objema« staro mestno jedro mesta Lübek.

Primere dobrih praks, ki smo se jih priučili v Nemčiji, si želimo tekom našega projekta prenesti tudi na hrvaška in slovenska tla. V naravi namreč nikoli nismo sami in moramo pri turističnih dejavnostih, tudi pri veslanju, raftingu in drugih vodnih športih v naravi, to upoštevati.

 

POMLADANSKI SVET PTIC

, Novice

V preteklih dneh je izšla pomladanska številka Sveta ptic. V poljudnem članku se boste lahko seznanili z invazivnimi tujerodnimi vrstami ptic, ki v Evropi povzročajo največ težav. Med njimi izstopa sveti ibis, ki se v zadnjem času nezadržno širi iz severovzhodne Italije proti Sloveniji.

Ornitološki potopis nas tokrat popelje na najbolj skrajno severni del Evrope – otočje Svalbard, kjer domujejo severni medvedi, številne redke ptice in druge zanimive živalske vrste. Tudi rubrika Varstvo ptic je obarvana nekoliko eksotično, saj v njej pišemo o hokojkah – najbolj ogroženi družini ptic na območju Južne in Srednje Amerike in o njihovem raziskovanju v brazilskem Pantanalu.
V rubriki Varstvo narave boste izvedeli zakaj ima skrivnostni nočni metulj hromi volnoritec tako ime, kje ga lahko opazujemo in kaj ga ogroža. Portret ptice vam tokrat predstavlja bojevitega pobrežnika togotnika in njegovo zanimivo paritveno strategijo. Avtor fotografske rubrike Skozi objektiv je Milan Vidaković, ki rad fotografira ptice v zimskem času.

Pomembnejša naravovarstvena tema, ki jo obravnavamo v tokratni številki je evropska Uredba o obnovi narave, katere usoda je žal še neznana. Pišemo tudi o poročilu zveze BirdLife International o stanju ptic sveta, ki povzema ključne točke s področja raziskovanja in varstva ptic v letu 2023 in o mednarodnem srečanju o stanju zlatovranke v Evropi.

V rubriki Iz ornitoloških raziskav poročamo o odzivu ptic na obsežen požar, ki je prizadel Kras pred dvema letoma, poročamo pa tudi o novem gnezdišču čebelarja na Notranjskem.

Za najmlajše ornitologe smo pripravili labirint na temo sove in daljnovodov, bolj izkušeni ornitologi pa se lahko tudi tokrat preizkusijo pri določanju vrst na skrivnostnih fotografijah. Preberete lahko tudi o letošnjem že 28. zaporednem januarskem štetju vodnih ptic, več o raznih društvenih dogodkih pa v društvenih novicah.

Želim vam prijetno branje!

Domen Stanič, urednik revije Svet ptic
 

PDF revije Svet ptic, leto 2024, letnik 30, številka 01.
Elektronska različica revije bo dostopna tudi v Arhivu revij Svet ptic.

Kazalo

  • 4: Ptice naših krajev
  • 6: »Pozor, prihajamo!« Invazivne tujerodne vrste ptic v Sloveniji
  • 11: Bele štorklje se vračajo, na gnezdu pa raste trava?!
  • 12: Magični Svalbard – potovanje na konec sveta
  • 16: Raziskovanje hokojk v brazilskem Pantanalu
  • 18: Ali je hromi volnoritec res hrom in ima volneno rit?  
  • 20: Togotnik
  • 22: Zimske radosti ali boj za preživetje?
  • 24: Združbe ptic na kraškem pogorišču prvo leto po požaru
  • 25: Program predavanj, izletov in akcij DOPPS, april–julij 2024
  • 29: Sova in daljnovodi
  • 30: Pomladna opazovanja v naravi
  • 32: Januarsko štetje vodnih ptic 2024
  • 34: V Varšavi je potekalo mednarodno srečanje o stanju zlatovranke v Evropi
  • 36: Čebelarji trkajo na vrata Notranjske
  • 38: Spomladanska selitev žerjavov
  • 40: V Evropi bomo obnavljali naravo (a ne še zdaj?)
  • 41: Mladi ornitologi, pozor!
  • 42: Ptice v krempljih kmetijstva, podnebnih sprememb in bolezni
  • 44: Skrivnostna fotografija
  • 45: Vtisi o januarskem štetju vodnih ptic ali »kam so zdaj vse race šle?«
  • 46: Novice
  • 51: V spomin Brigiti Mingot

 
 

 

Uspešni projekti obnove in ohranjanja biodiverzitete v Evropi

, Novice

Biodiverzitetna kriza je največja kriza, s katero se trenutno spopada človeštvo. Čeprav je izumiranje vrst naraven proces, je danes jasno, da je človek z uničevanjem in degradacijo habitatov, vnosom polutantov, netrajnostno rabo naravnih virov, vnosem tujerodnih vrst in s povečanjem izpustov toplogrednih plinov v ozračje dinamiko izumiranja popolnoma spremenil.

V Evropi je kar 81 % habitatov v EU je v neugodnem ali slabem stanju. Podatki so zelo zaskrbljujoči tudi pri pticah – skoraj polovica vseh vrst ptic je v upadu, vsaki osmi vrsti pa grozi izumrtje.

Kako se spopasti s krizo biodiverzitete?

Z izgubo biotske raznovrstnosti se moramo spoprijet z obnovo narave, hkrati pa se moramo osredotočiti tudi na varovanje narave, ki jo še imamo. Brez povečanja EU sredstev za obnovo in ohranjanje biotske raznovrstnosti, krize biodiverzitete ne bo mogoče rešiti.

Na srečo je v teku že veliko uspešnih in navdihujočih projektov, s katerimi pomagamo naravi, najdete jih v publikaciji izdani s strani Bankwatch in EuroNatur.

Publikacija prikazuje številne načine, na katere lahko uporabimo EU sredstva za varovanje in obnovo biotske raznovrstnosti in vključuje 10 primerov uspešnih projektov obnove in ohranjanja biodiverzitete iz petih evropskih držav, tudi iz Slovenije, ki prikazujejo, da imajo javne finance zelo pomembno vlogo pri ohranjanju narave.

Vabljeni k branju!

Publikacija Led by nature