Bliža se čas prehoda v novo koledarsko leto, s tem pa tudi obdobje, ko je dovoljena uporaba nekaterih pirotehničnih sredstev. Dokazani so negativni vplivi njihove množične uporabe pri hišnih ljubljenčkih, kot tudi pri ljudeh (onesnaženost zraka, hrup, fizične poškodbe). Kako pa se uporaba pirotehničnih sredstev odraža pri pticah?

Čeprav ljudje pogosto dojemamo ognjemete kot nekaj spektakularnega, pa jih tako zagotovo ne dojemajo številne živali. Odzive živali na uporabo pirotehničnih sredstev je ponoči težko proučevati, zato je o njihovem direktnem vplivu nanje znanega malo.

Vpliv uporabe pirotehničnih sredstev na ptice je zagotovo odvisen od več dejavnikov. Letni čas je zagotovo eden pomembnejših, saj se razširjenost, gostota in razpršenost ptic s tem spreminja. Poleti so ptice nekoliko bolj razpršene, zato je možnost, da z ognjemetom prizadanemo večje število ptic manjša. Pozimi se mnoge ptice pomaknejo bližje človeku in v mestna središča, številne tudi prenočujejo na ogromnih skupinskih prenočiščih. V tem času lahko ognjemet povzroči preplah in privede do pogina večjega števila ptic. Znani so primeri, ko so ptice »padale z neba«. Takšni primeri se v naravi redko primerijo, ko ptice zatavajo v oblak toče, vsekakor pa ni naključje, da je večina takšnih primerov zabeležnih v času praznovanja novega leta (ali dneva neodvisnosti v ZDA). Uporaba pirotehničnih sredstev splaši ogromne jate spečih ptic, ki v zmedi zadanejo predmete, ki jih v temi ne vidijo (okna, žice, veje, stebre). Zadnji večji primer se je zgodil leta 2010 v Ameriški zvezni državi Arkansas, kjer je ob praznovanju novega leta z neba padlo 5,000 rdečeperutih škorčevcev.

Rdečeperuti škorčevec (Agelaius phoeniceus). Foto: Damijan Denac

Radarska slika prikazuje »eksplozijo ptic«. Bodite pozorni na dogajanje na animaciji takoj po polnoči. Velike rdeče gmote so oblaki, medtem ko so množica manjših jate ptic.

Ob upoštevanju letnega časa ima zelo pomemben vpliv tudi kraj uporabe pirotehničnih sredstev oziroma organizacije večjih ognjemetov. Kot smo že omenili prej so problematična prav mesta, kamor se v zimskem času zatečejo številne ptice, hkrati pa ne smemo pozabiti na mokrišča in vodne površine. Te v zimskem času gostijo številne vodne ptice, ki na njih prezimujejo. Vznemirjanje teh ima lahko zanj izjemno negativne posledice, saj po nepotrebnem porabjajo energijo, ki jo kopičijo za naporno pot nazaj na svoja gnezdišča. Prav to dogajanje že mnogo let spremljajo na Nizozemskem, kar so raziskovalci v letu 2011 opisali tudi v članku objavljenem v reviji Behavioral Ecology. Z vremenskih radarjem so spremljali dogajanje v dveh mestih (Herwijnen in Den Helder) v času novoletnih praznovanj in ognjemetov. V bližini obeh mest so večja mokrišča, kjer prezimuje na tisoče gosi in pobrežnikov. Ob novoletnem ognjemetu se je v zrak dvignilo na tisoče ptic, ki so se povzpele tudi do 500 metrov visoko, nekatere pa so tam ostale tudi do 45 minut.

Poznanih je tudi veliko primerov, ko so ptice (galebi, viharniki, kormorani, ujede) zaradi ognjemetov v poletnem času zapustile gnezda.

Pred uporabo pirotehničnih sredstev prosim pomislite na mnoge prebivalce, katerim hrup in onesnaževanje zraka ne pričara prazničnega vzdušja, pa naj si bodo to ljudje ali živali. Hkrati lahko skupaj opozorimo tudi odločevalce in organizatorje dogodkov, da se odpovedo praznovanjem z uporabo pirotehnike. Danes obstajajo mnoge alternative, ki lahko pričarajo posebno vzdušje brez nepotrebnega trpljenja in škode, ki jo povzročajo pirotehnična sredstva.

Način s katerim ljudje napajamo družbo in ekonomijo vodi naravne sisteme – ki podpirajo vse življenje na planetu – na rob propada, razkriva nedavno objavljeno poročilo Svetovnega sklada za naravo (WWF).

Živimo v obdobju hitrih in nepredstavljivih globalnih sprememb. Mnogi znanstveniki se strinjajo, da naša naraščajoča poraba in posledično povečane zahteve po energiji, zemlji in vodi vodijo novo geološko dobo: Antropocen. Prvič v zgodovini Zemlje ima ena vrsta – Homo sapiens – tako močan vpliv na ves planet.

Obdobje velikega pospeška

Hitre planetarne spremembe, katerim smo priča v zadnjih desetletjih, so ljudem prinesle mnoge ugodnosti. Kljub temu danes poznamo številne povezave med izboljšano kvaliteto življenja, bogastvom, prehrano, varnostjo na eni, ter njihovo neenakomerno razpotreditvijo ter vse slabšim stanjem naravnih sistemov na drugi strani. Narava, podprta z biodiverziteto zagotavlja bogastvo vseh storitev, ki so gradniki sodobne družbe, vendar tako narava, kot biodiverziteta vse hitreje izginjata. Človekov razvoj in dobro počutje sta odvisna od zdravja naravnih sistemov in ne moremo si privoščiti prvega ob nespoštovanju drugega!

Grafikon 1: Izrazite spremembe v človeški aktivnosti od pričetka industrijske revolucije.

Grafikon 2: Povprečna številčnost 16,704 populacij, ki predstavljajo 4,005 vrst iz celega sveta zajetih v raziskavo. Bela črta predstavlja vrednost kazalca, zelene senčene povrine pa predstavljajo njegovo statistično verjetnsot (-50% do 67%).

Kazalec živega planeta

Poročilo o stanju planeta je strokovna publikacija, ki spremlja stanje globalne biodiverzitete in je prvič izšla leta 1998. Letošnja izdaja ob 20. obletnici prvega izzida ponuja najboljše znanstvene in razikovalne argumente iz različnih področji, ki nazorno prikazujejo vpliv človeka na planet. Pri pripravi poročila je sodelovalo več kot 50 strokovnjakov iz izobraževalnih, raziskovalnih, razvojnih in naravovarstvenih organizacij.

Kazalec živega planeta (Living Planet Index – LPI) spremlja populacijsko velikost tisočev sesalcev, ptic, rib, plazilcev in dvoživk po vsem svetu. Letos so bili pri sestavi in izračunu kazalca uporabljeni podatki več kot 16,700 populacij vretenčarjev!

Kazalec živega planeta, izračunan iz prej omenjenih podatkov, prikazuje povprečen upad populacij vretenčarjev med leti 1970 in 2014 za 60%. Povedano z drugimi besedami, v manj kot zadnjih 50 letih so se populacije vretenčarjev zmanjšale za več kot polovico!

Grafikon 3: Sestavljeni indeksi ptic kmetijske krajine v Sloveniji v obdobju 2008‐2017 (kk – 29 indikatorskih vrst, ge – generalisti, tr – travniške vrste, me – vrste mejic).

Slovenija ni nikakršna izjema

Čeprav si Slovenijo pogosto predstavljamo kot zeleno oazo, pa kljub temu podatki kažejo drugače. Stanje generalno morda še ni tako alarmantno kot naprimer na južnoameriškem kontinentu (kjer se je kazalec živega planeta ustavil pri 89%), vendar se moramo krepko zamisliti nad našimi dejanji in ukrepi za v prihodnje.

Najbolje stanje populacij ptic v Sloveniji opiše Slovenski indeks ptic kulturne krajine, ki ga na društvu vodimo že od leta 2008. Z indeksom želimo prikazati stanje populacij 29 indikatorskih vrst ptic, ki prebivajo v kulturni krajini na območju Slovenije. V zadnjih 10 letih so populacije vseh indikatorskih vrst ptic povprečno upadle za 24%. Posebej zaskrbljujoče je stanje populacij travniških vrst ptic, kjer beležimo kar 35% padec.

Največji upad v Sloveniji so doživeli divja grlica (71%), repnik (68%), repaljščica (59%), poljski škrjanec (53%) in priba (52%). Gre za vrste, na katere izrazito negativno vpliva sodoben način kmetovanja in posledično izguba primernega življenskega prsotora ali direktno uničenje gnezd. 

Kaj vodi v takšen upad biodiverzitete?

Raziskovalci so v nedavno objavljenem prispevku v ugledni reviji Nature ugotovili, da sta glavna vzroka upada biodiverzitete prekomerno izkoriščanje naravnih virov in kmetijstvo. Slednja vzroka sta najbolj prizadela tudi 75% vseh vrst rastlin, dvoživk, plazilcev, ptic in sesalcev, ki so izumrli od leta 1500 do danes.

Poleg prej omenjenih vzrokov k izginjanju biodiverzitete veliko pripomorejo še invazivne vrste (mednarodni transport) ter onesnaževanje in motnje (kmetijstvo, jezovi, požari, rudarstvo…), v zadnjih letih pa je zaskrbljujoč vse večji negativni vpliv klimatskih sprememb.

Bo divja grlica v Sloveniji kmalu prava redkost? Foto: Jure Novak

Letošnje leto je bilo za kolonijske gnezdilke na Ptujskem jezeru izjemno. Na otokih jezera je gnezdilo 988 parov rečnih galebov, 26 parov črnoglavih galebov in 218 parov navadnih čiger. Uspeh lahko pripišemo dolgoletnemu varstvenemu upravljanju z gnezdišči, posebaj ugodno pa so na populacije vrst vplivali v letu 2014 zgrajeni prodnati otoki. Ti so posebaj prilagojeni za gnezdenje navadne čigre, vendar brez rednega upravljanja in odstanjevanja zarasti dolgotrajni uspeh ni zagotovljen.

Navadna čigra Foto: Tilen Basle

Brez podpornikov in prostovoljcev ne gre

Uspešno upravljanje z otoki na Ptujskem jezeru bi bilo brez pomoči številnih prostovoljcev nemogoče. Danes si pri delu pomagamo tudi z mehanizacijo, vendar so kljub temu marljive roke prostovoljcev tiste, ki omogočijo izvedbo akcije. V letošnjem letu smo akcijo izpeljali v nedeljo 23. septembra, pri delu pa nam je pomagalo 31 prostovoljcev. Skupaj smo v šestih urah z otokov odstranili vso zarast in otoke pripravili na prihod čiger in galebov v letu 2019.

Odstranjevanje zarasti na prodnatem otoku Ptujskega jezera. Foto: Damijan Denac

Prostovoljci v letu 2018: Alen Ploj, Aljaž Puhek, Benjamin Denac, Branko Pisanec, Damijan Denac, Dejan Bordjan, Dominik Bombek, Eva Horvat, Franc Bračko, Gaber Mihelič, Janez Leskošek, Jure Novak, Kalina Mihelič, Katja Mežnar, Luka Božič, Maks Sešlar, Martin Premzl, Matej Gamser, Matjaž Premzl, Mitja Denac, Monika Podgorelec, Neža Kocjan, Oscar Alcaraz Mugica, Rafko Pintar ,Rene Vrecl, Rok Lobnik, Stanko Jamnikar, Tilen Basle, Timotej Denac, Tjaša Zagoršek, Vesna Pirnat

Ob pregledu otokov smo hkrati ugotovili, da se na več mestih pojavljajo luknje ob ogradi, ki so nastale kot posledica posedanja materiala. Ker te predstavljajo nevarnost za mladiče, smo v novembru na prodnata otoka s čolnom in posebnim bagerjem prepeljali 20 kubičnih metrov novega proda, s katerim smo luknje ter depresije na otoku zatrpali. Spomladi 2019 bomo gnezdišče ponovno pregledali in morebitne na novo nastale nevarnosti odstranili.

Zatrpane luknje ter depresije na prodnatih otokih Ptujskega jezera. Foto: Tilen Basle

Prostovoljno akcijo čiščenja zarasti na otokih in njihovo popravilo smo izvedli v okviru projekta ČIGRA (PS INTERREG V-A SI-HR, PO 2014-2020).