Ptice razkrile energijsko najvarčnejši način premikanja po Zemlji

Včeraj je Science, ena najuglednejših znanstvenih revij na svetu, objavila raziskavo, ki razkriva, da je izkoriščanje zračnih tokov energijsko najvarčnejši način aktivnega premikanja na Zemlji. Gre za doslej najbolj obsežno dolgoletno raziskavo, njene ugotovitve pa na glavo postavljajo uveljavljeno razvrstitev iz učbenikov. Odkritje, pri katerem so sodelovali tudi slovenski raziskovalci, znova izpostavlja pomen varovanja koridorjev, ki jih za svojo pot uporabljajo velike ptice.

Včeraj je bila v znanstveni reviji Science objavljena obsežna raziskava spremljanja premikov ptic in netopirjev s pomočjo sledilnih naprav in radarskih podatkov. Raziskovalci so spremljali 850 osebkov različnih vrst, ki so tehtale od vsega 12 gramov do več kot 11 kilogramov. Sodelovalo je kar 68 raziskovalcev s celega sveta, Slovenija pa je sodelovala z obsežnim programom telemetričnega spremljanja ptic, ki jih izvajajo na DOPPS (Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije). To je doslej najobsežnejša raziskava energijskih stroškov premagovanja velikih razdalj pri prostoživečih živalih.

Sedemnajstletno spremljanje ptic in netopirjev je razkrilo, da je izkoriščanje zračnih tokov za letenje daleč najbolj varčen način aktivnega premikanja po zemlji. Rezultati raziskave so ovrgli dosedanje prepričanje, da je najbolj varčno plavanje. To so sicer kazali rezultati preteklih podobnih raziskav, ki pa so bile za razliko od te izvedene v nadzorovanem okolju laboratorija.

Beloglavi jastreb. Foto: Gregor Bernard

Jastrebi stokrat okrog Zemlje skoraj zastonj!

Človek masovno na velike razdalje lahko leti samo izjemno energijsko potratno, ptice pa uspejo preleteti neverjetne razdalje izredno varčno. Sedem vrst jastrebov, vključenih v raziskavo, je skupaj preživelo v zraku kar 128.000 dni in preletelo več kot 4,3 milijona kilometrov. To je dovolj, da bi lahko več kot stokrat obkrožili Zemljo. To jim uspe s prefinjenim iskanjem dvigovanja zraka, ki nastane zaradi atmosferskih razmer in orografskih barier. Na ta način se lahko denimo velike ujede kljub svoji veliki teži na izjemne razdalje premikajo samo z jadranjem – a ne kar vsepovprek, temveč po človeku nevidnih, a jasno začrtanih koridorjih. Energijski stroški teh potovanj so lahko primerljivi s porabo energije med mirovanjem.

 »Danes lahko s pomočjo senzorjev in natančne obdelave podatkov merimo neverjetne podrobnosti, kot denimo kje in koliko časa ptica na svoji poti ptica zamahuje s perutmi. Pri jastrebihlahko to znaša le en promil (0,1%) vsega časa, ki ga preživijo v zraku. To daje jasen odgovor, zakaj se te vrste na svojih preletih vedno pojavljajo na točno določenih mestih. Ne bodo se mogle prilagoditi letenju drugje, zato je naša odgovornost, da jim te koridorje dolgoročno pustimo varne,« opozarja Tomaž Mihelič, strokovni direktor DOPPS in soavtor raziskave.

Koridor beloglavega jastreba, ki ga je vrsta zarisala s telemetrijo.

Čez Slovenijo poteka izredno pomemben koridor za velike ujede

Večina ujed spada med jadralce, ki mojstrsko pridobivajo energijo iz okolja in s tem energijske stroške letenja zmanjšajo na izjemno nizko raven, vendar pa za to potrebujejo določene pogoje. V Sloveniji se je zaradi specifike orografije vzpostavil pomemben koridor za velike ujede, edina pot med Jadranom in Alpami. Na eni strani Jadransko morje, na drugi Panonska nižina povzročata, da je za velike ujede edini možen prehod samo preko Dinarskih grebenov in hribovitega sveta, ki se vleče od Čičarije in Snežnika na jugu Slovenije, do Julijskih Alp. 

Potek grebenov je razlog, da je to za velike ujede edina pot, tako v lepem vremenu, ko tu za dvig najdejo pobočne termalne vzornike, kot v slabem vremenu, ko lahko drsijo ob dvigovanju vetra, ki zadane ob bariere – gorske masive.

»To je glavni razlog, da usmerjamo toliko pozornosti v varstvo tega koridorja. Ne vem če se dovolj zavedamo, da nevarnosti na tem področju lahko ogrozijo redke vrste ptic širom regije. In te vrste žal nimajo alternative leteti drugje. To je bil tudi glavni razlog, da se je Evropska komisija odločila sofinancirati projekt Life for lifelines, katerega cilj je ohraniti ravno ta koridor«, dodaja Mihelič.

Odtrgana perut beloglavega jastreba opozorila na nevarnost infrastrukture v zraku za najredkejše vrste ptic

Prejšnji teden se je v Vipavski dolini zgodil sila nenavaden dogodek – domačin je sredi travnika pri Ložah v Vipavski dolini pod visokonapetostnim daljnovodom našel sveže odtrgano perut beloglavega jastreba. Ob iskanju poškodovane ptice se je izkazalo, da je bilo žrtev, ki so trčile v  žice tamkajšnjega daljnovoda, veliko več. Koliko ptic dejansko izgubi življenje zaradi trkov z infrastrukturo, pa je izjemno težko natančno oceniti. Največjo nevarnost predstavljajo daljnovodi in vetrne elektrarne na pomembnih preletnih koridorjih.

Odtrgana perut beloglavega jastreba. Foto: arhiv DOPPS

Najdba odtrgane peruti je bila še posebej nenavadna, saj preostalega dela ptice v bližini ni bilo. Ker so znani primeri, ko lahko ptica tak trk z infrastrukturo preživi, je takoj stekla iskalna akcija.

Iskanje beloglavega jastreba pri Ložah pa je razkrilo še druge žrtve. Med pregledovanjem območja pod električnimi vodi so strokovnjaki DOPPS našli več poginulih osebkov večjih vrst ptic, ki so umrli zaradi električnega udara. Pri kanji je bil udar tako silovit, da ji je prav tako odtrgal perut, med žrtvami pa se je znašla tudi redka velika uharica. Truplo beloglavega jastreba, čigar perut so našli najprej, so domačini našli kasneje, in sicer kar dva kilometra stran.

Pri iskanju poginulih in poškodovanih ptic si strokovnjaki v zadnjem času pomagajo tudi z droni, saj je pregledovanje večjih površin na terenu zahtevno. Še večja težava pa je, da ostanki poginulih ptic v naravi praviloma ostanejo zelo kratek čas. Pogosto jih že prvo noč odnesejo mrhovinarji, kot so lisice. Velik del trkov in električnih udarov zato ostane neopažen, resnično razsežnost smrtnosti pa je tako veliko težje oceniti, kot bi lahko sklepali zgolj po številu najdenih ptic.

»Raziskovati smrtnost ptic je neprijetno početje. Če me ne bi gnalo zavedanje, da jo lahko v prihodnosti nekoliko znižamo, bi že zdavnaj odnehal. Šele ko vidiš, koliko redkih vrst ptic konča na tovrstni infrastrukturi, se zaveš razsežnosti problema,« opozarja Tomaž Mihelič, vodja Varstveno-ornitološkega sektorja na DOPPS.

Primeri, ko infrastruktura ob trku ptici odtrga perut, so sicer redko dokumentirani, vendar znani. Zadnji tak primer se je zgodil ogroženemu rjavemu jastrebu v grškem delu Rodopov, ki mu je ob trku z vetrno elektrarno elisa odsekala perut. Pri tem je treba poudariti, da je imela elektrarna senzorje za zaustavljanje ob prisotnosti ptic, a je sistem zatajil. Osebek je kljub hitri oskrbi kasneje poginil. V Sloveniji smo zabeležili podoben primer trka sokola selca z žico visokonapetostnega daljnovoda v Mariboru. Četudi ptice sam trk preživijo, pridobljene poškodbe zanje praviloma pomenijo konec življenja v naravi.

Žrtev elektrokucije je bila tudi velika uharica. Foto: arhiv DOPPS

Najbolj uničujoči so lahko daljnovodi in vetrne elektrarne na pomembnih preletnih koridorjih. Zavedati se moramo, da ptice niso bile prilagojene umikanju objektom visoko v zraku, saj se na teh mestih z njimi nikoli niso srečale. Največ smrti ptic lahko tako preprečimo s pazljivim umeščanjem infrastrukture.

Območje med Alpami in Jadranom je eden pomembnih koridorjev za ptice, ki ga uporabljajo tudi številne velike ujede. Območje imamo pred očmi, a ga brez poglobljenega opazovanja ne vidimo.  Koridorje potrjujemo z urami in urami natančnih opazovanj. Pri tem je dobrodošlo, kadar si lahko pomagamo tudi s tehniko.

Beloglavi jastreb, ki smo ga v ta namen prejšnji mesec opremili z oddajnikom, se je takoj znašel na tem koridorju, in to zelo blizu kraja z nesrečno odtrgano perutjo pri isti vrsti. Glavni poteki koridorja so nam znani, seveda pa se mikrolokacije preleta spreminjajo glede na trenutne vremenske pogoje.

Prav zato je ohranjanje teh koridorjev in zmanjševanje nevarnosti na njih ključnega pomena.

Na DOPPS s partnerji v okviru projekta LIFE for Lifelines iščemo rešitve, s katerimi bi dolgoročno ohranili funkcionalnost pomembnih preletnih poti ter zmanjšali vpliv energetske infrastrukture na ptice. Primer iz Vipavske doline pa opozarja, da moramo nevarnosti najprej dobro prepoznati, če jih želimo učinkovito preprečiti.

Krivolov na beloglavega jastreba Peruna

Kolegi iz črnogorskega centra za zaščito in preučevanje ptic (Centar za zaštitu i proučavanje ptica) so nam sporočili epilog primera krivolova na beloglavega jastreba Peruna.

Naj spomnimo, da je bil beloglavi jastreb Perun nezakonito ustreljen 29. oktobra 2018 na območju Ulcinjskih solin. Po temeljiti akciji iskanja sledi za krivolovcem so črnogorski ornitologi na kraju pretresljivega dogodka našli krilo ustreljenega jastreba. Rentgenski pregled je pokazal, da so v krilu prisotne sledi šiber, kar jasno nakazuje na nezakonit lov na zavarovano in ogroženo vrsto.

Rentgenski posnetek krila, foto: CZIP

Več informacij na spletni strani CZIP.

Ob tem želimo opozoriti, da se tudi v Sloveniji dogajajo primeri nezakonitega lova in ubijanja ptic. Tako je bila novembra 2011 na območju Rombona (Log pod Mangartom) ustreljena odrasla samica beloglavega jastreba, kar pa ni edini in osamljen primer nezakonitega streljanja na zavarovane vrste ptic v Sloveniji. Danes se kadaver nesrečne ptice nahaja v zbirki Prirodoslovnega muzeja Slovenije.

DOPPS in Prirodoslovni muzej Slovenije sodelujeta skupaj v okviru projekta Adriatic Flyway 4, pri ugotavljanju razsežnosti nezakonitega lova s strelnim orožjem na ptice.

Več informacij na naši spletni podstrani: https://www.ptice.si/naravovarstvo-in-raziskave/nezakonit-lov-ptic/.

Z GPS napravami opremljeni jastrebi odjadrali na svobodo

Pretekli ponedeljek smo sodelavci DOPPS-a v okviru hrvaško-slovenskega projekta LIKE – Living on the Karst Edge (Življenje na Kraškem robu) sodelovali pri spuščanju beloglavih jastrebov iz zavetišča v Beliju na Cresu. Sedem jastrebov je po nekajtedenskem okrevanju v oskrbi predanih sodelavcev Centra Beli ter partnerjev Zoološki vrt in društva BIOM iz Zagreba zapustilo svoj začasni dom in poletelo v modrino kvarnerskega neba. V okviru projekta LIKE pa smo ob tej priložnosti sodelavci BIOM-a in DOPPS-a vse jastrebe opremili z GPS oddajniki, s pomočjo katerih jih bomo spremljali na njihovih poteh po Kvarnerju in širše po Evropi. Namen telemetrične raziskave v okviru projekta LIKE je proučiti značilne poti beloglavih jastrebov, ki gnezdijo v Kvarnerju in za katere je znano, da predvsem v poletnem času dnevno preletavajo tudi Slovenijo na poti do prehranjevališč v Alpah. Prav tako pa bo na ta način možno oceniti uspešnost in pomen rehabilitacije v zavetišču na Beliju.

Opremljanje jastreba z oddajnikom in njegov izpust. Foto: Urša Koce

Od začetka letošnjega leta je v zavetišče prišlo kar 13 jastrebov, večina je potrebovala pomoč, ker so pri poletavanju iz gnezd na skalnih pečinah nesrečno pristali v morju. Tokrat so bili po oceni strokovnjakov na življenje v divjini pripravljeni mladi jastrebi Elektra, Kupala, Kargadur, Tramuntana, Kvarner in Perun ter edini odrasli osebek po imenu Merag. Vsem želimo uspešen povratek v njihov pravi dom, nas pa naj še naprej razveseljujejo s svojimi veličastnimi preleti prek sinjega neba!

Z oddajnikom opremljen jastreb ponovno na svobodi. Foto: Urša Koce in Matej Gamser