Prejšnji teden se je v Vipavski dolini zgodil sila nenavaden dogodek – domačin je sredi travnika pri Ložah v Vipavski dolini pod visokonapetostnim daljnovodom našel sveže odtrgano perut beloglavega jastreba. Ob iskanju poškodovane ptice se je izkazalo, da je bilo žrtev, ki so trčile v žice tamkajšnjega daljnovoda, veliko več. Koliko ptic dejansko izgubi življenje zaradi trkov z infrastrukturo, pa je izjemno težko natančno oceniti. Največjo nevarnost predstavljajo daljnovodi in vetrne elektrarne na pomembnih preletnih koridorjih.
Odtrgana perut beloglavega jastreba. Foto: arhiv DOPPS
Najdba odtrgane peruti je bila še posebej nenavadna, saj preostalega dela ptice v bližini ni bilo. Ker so znani primeri, ko lahko ptica tak trk z infrastrukturo preživi, je takoj stekla iskalna akcija.
Iskanje beloglavega jastreba pri Ložah pa je razkrilo še druge žrtve. Med pregledovanjem območja pod električnimi vodi so strokovnjaki DOPPS našli več poginulih osebkov večjih vrst ptic, ki so umrli zaradi električnega udara. Pri kanji je bil udar tako silovit, da ji je prav tako odtrgal perut, med žrtvami pa se je znašla tudi redka velika uharica. Truplo beloglavega jastreba, čigar perut so našli najprej, so domačini našli kasneje, in sicer kar dva kilometra stran.
Pri iskanju poginulih in poškodovanih ptic si strokovnjaki v zadnjem času pomagajo tudi z droni, saj je pregledovanje večjih površin na terenu zahtevno. Še večja težava pa je, da ostanki poginulih ptic v naravi praviloma ostanejo zelo kratek čas. Pogosto jih že prvo noč odnesejo mrhovinarji, kot so lisice. Velik del trkov in električnih udarov zato ostane neopažen, resnično razsežnost smrtnosti pa je tako veliko težje oceniti, kot bi lahko sklepali zgolj po številu najdenih ptic.
»Raziskovati smrtnost ptic je neprijetno početje. Če me ne bi gnalo zavedanje, da jo lahko v prihodnosti nekoliko znižamo, bi že zdavnaj odnehal. Šele ko vidiš, koliko redkih vrst ptic konča na tovrstni infrastrukturi, se zaveš razsežnosti problema,« opozarja Tomaž Mihelič, vodja Varstveno-ornitološkega sektorja na DOPPS.
Primeri, ko infrastruktura ob trku ptici odtrga perut, so sicer redko dokumentirani, vendar znani. Zadnji tak primer se je zgodil ogroženemu rjavemu jastrebu v grškem delu Rodopov, ki mu je ob trku z vetrno elektrarno elisa odsekala perut. Pri tem je treba poudariti, da je imela elektrarna senzorje za zaustavljanje ob prisotnosti ptic, a je sistem zatajil. Osebek je kljub hitri oskrbi kasneje poginil. V Sloveniji smo zabeležili podoben primer trka sokola selca z žico visokonapetostnega daljnovoda v Mariboru. Četudi ptice sam trk preživijo, pridobljene poškodbe zanje praviloma pomenijo konec življenja v naravi.
Žrtev elektrokucije je bila tudi velika uharica. Foto: arhiv DOPPS
Najbolj uničujoči so lahko daljnovodi in vetrne elektrarne na pomembnih preletnih koridorjih. Zavedati se moramo, da ptice niso bile prilagojene umikanju objektom visoko v zraku, saj se na teh mestih z njimi nikoli niso srečale. Največ smrti ptic lahko tako preprečimo s pazljivim umeščanjem infrastrukture.
Območje med Alpami in Jadranom je eden pomembnih koridorjev za ptice, ki ga uporabljajo tudi številne velike ujede. Območje imamo pred očmi, a ga brez poglobljenega opazovanja ne vidimo. Koridorje potrjujemo z urami in urami natančnih opazovanj. Pri tem je dobrodošlo, kadar si lahko pomagamo tudi s tehniko.
Beloglavi jastreb, ki smo ga v ta namen prejšnji mesec opremili z oddajnikom, se je takoj znašel na tem koridorju, in to zelo blizu kraja z nesrečno odtrgano perutjo pri isti vrsti. Glavni poteki koridorja so nam znani, seveda pa se mikrolokacije preleta spreminjajo glede na trenutne vremenske pogoje.
Prav zato je ohranjanje teh koridorjev in zmanjševanje nevarnosti na njih ključnega pomena.
Na DOPPS s partnerji v okviru projekta LIFE for Lifelines iščemo rešitve, s katerimi bi dolgoročno ohranili funkcionalnost pomembnih preletnih poti ter zmanjšali vpliv energetske infrastrukture na ptice. Primer iz Vipavske doline pa opozarja, da moramo nevarnosti najprej dobro prepoznati, če jih želimo učinkovito preprečiti.
