Sledilna naprava razkrila tragično usodo mladega kačarja – ogroženega orla

Mladega kačarja Burjo, ogroženo vrsto orla, ki se je izvalil v Sloveniji, je med selitvijo v Turčiji ubila elektrika srednjenapetostnega daljnovoda. To so nam Društvu za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (DOPPS) razkrili podatki satelitske sledilne naprave, s katero je bil kačar opremljen. Primer opozarja na eno največjih, a pogosto spregledanih groženj velikim ujedam na selitvenih poteh. Slovenija leži na pomembnem selitvenem koridorju številnih velikih ujed, zato si s partnerji prizadevamo odpraviti nevarne točke na distribucijskem omrežju.

Foto: Tomaž Mihelič

Burja je bil prvoletni kačar (Circaetus gallicus), ki je sredi leta 2025 poletel na Kraškem robu. Na DOPPS smo ga spremljali v okviru čezmejnega projekta Interreg Italija-Slovenija Kras4us. Satelitska sledilna naprava, nameščena na ptici, je omogočila izjemno natančen vpogled v kačarjevo selitveno pot in zadnjo noč.

Kačar se je jeseni po vzhodni selitveni poti prek Sirije in Egipta odpravil v Nigerijo, kjer je prezimil. Na poti nazaj proti Evropi pa se je njegovo prvo selitveno potovanje tragično končalo v Turčiji. Iz podatkov satelitske naprave, ki poleg lokacije beleži tudi tresljaje, smo lahko razbrali, da je ptica zvečer priletela na drog srednje-napetostnega daljnovoda, ponoči pa premikanja ni več zabeležila.

»Takoj ko smo zaznali, da se Burja ne premika več, smo preverili njegovo lokacijo. Že satelitski posnetki so nakazovali, da je ptica najverjetneje poginila zaradi električnega udara na srednje-napetostnem daljnovodu. Za potrditev smo na lokacijo napotili partnerje iz turške organizacije BirdLife, ki so na terenu potrdili, da je bil vzrok pogina električni udar. Ker se zavedamo, kako velik naravovarstveni problem predstavljajo nevarni srednjenapetostni daljnovodi, se z njihovo sanacijo aktivno ukvarjamo,« je povedal vodja Varstveno-ornitološkega sektorja DOPPS Tomaž Mihelič.

Kot je poudaril Mihelič, primer nazorno kaže, kako pomembno vlogo imajo sodobne raziskovalne metode pri varstvu ogroženih vrst, saj brez satelitskega oddajnika vzroka pogina najverjetneje nikoli ne bi poznali. Obenem se je znova potrdilo, da električni udari na srednjenapetostnih daljnovodih ostajajo eden najpomembnejših vzrokov smrtnosti velikih ujed na selitvenih koridorjih. »Gre za problem, ki se dogaja pred našimi očmi, pogosto pa ostane neopažen.«

Foto: Doğa (BirdLife Turkey)

Varstveni ornitolog Domen Stanič, vodja projekta Kras4us pri DOPPS je poudaril: »V sklopu projekta Kras4us smo se v Sloveniji prvič posvetili poglobljenemu raziskovanju kačarja, enega naših najredkejših gnezdilcev. Satelitsko spremljanje osebkov nam je kmalu razkrilo, da je tudi ta vrsta močno dovzetna za elektrokucijo. Raziskave s pomočjo sodobnih tehnologij so v naravovarstvu ključnega pomena za ugotavljanje prezrtih, a pogosto pomembnejših vzrokov upadanja populacij ptic in drugih organizmov. So prvi korak na poti k odpravi tovrstnih problemov, torej nam pomagajo usmerjati naše naravovarstvene napore.«

Slovenija leži na ključnem selitvenem koridorju med Alpami in Jadranom, ki ga uporabljajo številne velike ujede, med njimi tudi beloglavi jastrebi. Zato v okviru projekta LIFE for Lifelines, ki ga zaradi pomembnosti dolgoročne zaščite tega koridorja sofinancira Evropska unija, skupaj z elektrodistribucijskimi podjetji odpravljamo nevarna mesta na električnem omrežju.

S sanacijo t. i. črnih točk želimo preprečiti, da do podobnih dogodkov ne bi prihajalo tudi pri nas, ter zagotoviti dolgoročno varstvo ogroženih ujed. DOPPS smo z mrežo organizacij BirdLife sprožili tudi pobudo za sanacijo daljnovoda v Turčiji, kjer je kačar poginil, saj upamo, da bo njegova zgodba prispevala k temu, da bo v prihodnje rešila življenja številnih drugih ptic selivk.

Ogroženi sovi na Krasu gre vedno bolje

Naravovarstvena prizadevanja za varstvo velike uharice na Krasu delujejo. Rezultati letošnjega popisa so ponovno prinesli rekorden rezultat!

Velika uharica. Foto: Miran Krapež

Na Krasu je 7. marca 2025 potekalo že 27. sinhrono štetje naše največje in ogrožene sove. Po celotnem območju Krasa se je razporedilo 84 popisovalcev, kar je omogočilo izredno natančen popis vrste. Na popisu smo zabeležili 15 zasedenih teritorijev velike uharice, kar je največ od leta 1999, od kar poteka ta popis.

Tomaž Mihelič, varstveni ornitolog, ki že od samega začetka koordinira popis, je ob tem povedal: »Lepo je videti, da si po tolikšnih letih varstvenih prizadevanj na področju vznemirjanja vrste in varnosti na električnih daljnovodih, lahko priča rezultatom teh prizadevanj v praksi. Če se vrsti zagotovi mir na gnezdiščih in varnost na prehranjevališčih, si očitno lahko hitro opomore.«

Aktivna prizadevanja za varstvo velike uharice na Krasu potekajo že od leta 2000. Začelo se je z zagotavljanjem miru v gnezdiščih – ta vrsta sove je namreč izredno občutljiva na motnje in prisotnost človeka v skalnih stenah, kjer gnezdi. S porastom prostočasnih aktivnosti je bilo potrebno vse več usklajevanja za zagotavljanje mirnih gnezdišč na Krasu. Kasneje, po letu 2010, so se začela prva prizadevanja za odpravljanje posledic nevarnih in uničujočih srednje napetostnih daljnovodov, največ sanacij pa se je izvedlo v zadnjih petih letih.

Prizadevanja za varstvo naše največje sove pa še zdaleč niso končana. V letošnjem letu smo pričeli s projektom LIFE FOR LIFELINES, ki mu je EU namenila 60 % sofinanciranje. Projekt bo potekal do leta 2029, poleg velike uharice pa bodo ukrepi namenjeni še nekaterim redkim in ogroženim vrstam, kot so beloglavi jastreb, orel kačar in planinski orel.

Na DOPPS smo zaradi ogroženosti velike uharice že pred leti pričeli z akcijo Varuhi velike uharice, kjer z množico prostovoljcev bdimo nad stanjem populacije in grožnjami, ki jih ima vrsta v prostoru. Akcija omogoča, da se lahko ciljno usmerjamo na gnezdišča v težavah in rezultati se kažejo na celotni populaciji. Skupinski popis na Krasu je prerastel v letno srečanje Varuhov, kjer se srečamo, izmenjamo izkušnje in naredimo plan za naslednje leto.