Mladega kačarja Burjo, ogroženo vrsto orla, ki se je izvalil v Sloveniji, je med selitvijo v Turčiji ubila elektrika srednjenapetostnega daljnovoda. To so nam Društvu za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (DOPPS) razkrili podatki satelitske sledilne naprave, s katero je bil kačar opremljen. Primer opozarja na eno največjih, a pogosto spregledanih groženj velikim ujedam na selitvenih poteh. Slovenija leži na pomembnem selitvenem koridorju številnih velikih ujed, zato si s partnerji prizadevamo odpraviti nevarne točke na distribucijskem omrežju.

Foto: Tomaž Mihelič

Burja je bil prvoletni kačar (Circaetus gallicus), ki je sredi leta 2025 poletel na Kraškem robu. Na DOPPS smo ga spremljali v okviru čezmejnega projekta Interreg Italija-Slovenija Kras4us. Satelitska sledilna naprava, nameščena na ptici, je omogočila izjemno natančen vpogled v kačarjevo selitveno pot in zadnjo noč.

Kačar se je jeseni po vzhodni selitveni poti prek Sirije in Egipta odpravil v Nigerijo, kjer je prezimil. Na poti nazaj proti Evropi pa se je njegovo prvo selitveno potovanje tragično končalo v Turčiji. Iz podatkov satelitske naprave, ki poleg lokacije beleži tudi tresljaje, smo lahko razbrali, da je ptica zvečer priletela na drog srednje-napetostnega daljnovoda, ponoči pa premikanja ni več zabeležila.

»Takoj ko smo zaznali, da se Burja ne premika več, smo preverili njegovo lokacijo. Že satelitski posnetki so nakazovali, da je ptica najverjetneje poginila zaradi električnega udara na srednje-napetostnem daljnovodu. Za potrditev smo na lokacijo napotili partnerje iz turške organizacije BirdLife, ki so na terenu potrdili, da je bil vzrok pogina električni udar. Ker se zavedamo, kako velik naravovarstveni problem predstavljajo nevarni srednjenapetostni daljnovodi, se z njihovo sanacijo aktivno ukvarjamo,« je povedal vodja Varstveno-ornitološkega sektorja DOPPS Tomaž Mihelič.

Kot je poudaril Mihelič, primer nazorno kaže, kako pomembno vlogo imajo sodobne raziskovalne metode pri varstvu ogroženih vrst, saj brez satelitskega oddajnika vzroka pogina najverjetneje nikoli ne bi poznali. Obenem se je znova potrdilo, da električni udari na srednjenapetostnih daljnovodih ostajajo eden najpomembnejših vzrokov smrtnosti velikih ujed na selitvenih koridorjih. »Gre za problem, ki se dogaja pred našimi očmi, pogosto pa ostane neopažen.«

Foto: Doğa (BirdLife Turkey)

Varstveni ornitolog Domen Stanič, vodja projekta Kras4us pri DOPPS je poudaril: »V sklopu projekta Kras4us smo se v Sloveniji prvič posvetili poglobljenemu raziskovanju kačarja, enega naših najredkejših gnezdilcev. Satelitsko spremljanje osebkov nam je kmalu razkrilo, da je tudi ta vrsta močno dovzetna za elektrokucijo. Raziskave s pomočjo sodobnih tehnologij so v naravovarstvu ključnega pomena za ugotavljanje prezrtih, a pogosto pomembnejših vzrokov upadanja populacij ptic in drugih organizmov. So prvi korak na poti k odpravi tovrstnih problemov, torej nam pomagajo usmerjati naše naravovarstvene napore.«

Slovenija leži na ključnem selitvenem koridorju med Alpami in Jadranom, ki ga uporabljajo številne velike ujede, med njimi tudi beloglavi jastrebi. Zato v okviru projekta LIFE for Lifelines, ki ga zaradi pomembnosti dolgoročne zaščite tega koridorja sofinancira Evropska unija, skupaj z elektrodistribucijskimi podjetji odpravljamo nevarna mesta na električnem omrežju.

S sanacijo t. i. črnih točk želimo preprečiti, da do podobnih dogodkov ne bi prihajalo tudi pri nas, ter zagotoviti dolgoročno varstvo ogroženih ujed. DOPPS smo z mrežo organizacij BirdLife sprožili tudi pobudo za sanacijo daljnovoda v Turčiji, kjer je kačar poginil, saj upamo, da bo njegova zgodba prispevala k temu, da bo v prihodnje rešila življenja številnih drugih ptic selivk.