Včeraj je Science, ena najuglednejših znanstvenih revij na svetu, objavila raziskavo, ki razkriva, da je izkoriščanje zračnih tokov energijsko najvarčnejši način aktivnega premikanja na Zemlji. Gre za doslej najbolj obsežno dolgoletno raziskavo, njene ugotovitve pa na glavo postavljajo uveljavljeno razvrstitev iz učbenikov. Odkritje, pri katerem so sodelovali tudi slovenski raziskovalci, znova izpostavlja pomen varovanja koridorjev, ki jih za svojo pot uporabljajo velike ptice.

Včeraj je bila v znanstveni reviji Science objavljena obsežna raziskava spremljanja premikov ptic in netopirjev s pomočjo sledilnih naprav in radarskih podatkov. Raziskovalci so spremljali 850 osebkov različnih vrst, ki so tehtale od vsega 12 gramov do več kot 11 kilogramov. Sodelovalo je kar 68 raziskovalcev s celega sveta, Slovenija pa je sodelovala z obsežnim programom telemetričnega spremljanja ptic, ki jih izvajajo na DOPPS (Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije). To je doslej najobsežnejša raziskava energijskih stroškov premagovanja velikih razdalj pri prostoživečih živalih.

Sedemnajstletno spremljanje ptic in netopirjev je razkrilo, da je izkoriščanje zračnih tokov za letenje daleč najbolj varčen način aktivnega premikanja po zemlji. Rezultati raziskave so ovrgli dosedanje prepričanje, da je najbolj varčno plavanje. To so sicer kazali rezultati preteklih podobnih raziskav, ki pa so bile za razliko od te izvedene v nadzorovanem okolju laboratorija.

Beloglavi jastreb. Foto: Gregor Bernard

Jastrebi stokrat okrog Zemlje skoraj zastonj!

Človek masovno na velike razdalje lahko leti samo izjemno energijsko potratno, ptice pa uspejo preleteti neverjetne razdalje izredno varčno. Sedem vrst jastrebov, vključenih v raziskavo, je skupaj preživelo v zraku kar 128.000 dni in preletelo več kot 4,3 milijona kilometrov. To je dovolj, da bi lahko več kot stokrat obkrožili Zemljo. To jim uspe s prefinjenim iskanjem dvigovanja zraka, ki nastane zaradi atmosferskih razmer in orografskih barier. Na ta način se lahko denimo velike ujede kljub svoji veliki teži na izjemne razdalje premikajo samo z jadranjem – a ne kar vsepovprek, temveč po človeku nevidnih, a jasno začrtanih koridorjih. Energijski stroški teh potovanj so lahko primerljivi s porabo energije med mirovanjem.

 »Danes lahko s pomočjo senzorjev in natančne obdelave podatkov merimo neverjetne podrobnosti, kot denimo kje in koliko časa ptica na svoji poti ptica zamahuje s perutmi. Pri jastrebihlahko to znaša le en promil (0,1%) vsega časa, ki ga preživijo v zraku. To daje jasen odgovor, zakaj se te vrste na svojih preletih vedno pojavljajo na točno določenih mestih. Ne bodo se mogle prilagoditi letenju drugje, zato je naša odgovornost, da jim te koridorje dolgoročno pustimo varne,« opozarja Tomaž Mihelič, strokovni direktor DOPPS in soavtor raziskave.

Koridor beloglavega jastreba, ki ga je vrsta zarisala s telemetrijo.

Čez Slovenijo poteka izredno pomemben koridor za velike ujede

Večina ujed spada med jadralce, ki mojstrsko pridobivajo energijo iz okolja in s tem energijske stroške letenja zmanjšajo na izjemno nizko raven, vendar pa za to potrebujejo določene pogoje. V Sloveniji se je zaradi specifike orografije vzpostavil pomemben koridor za velike ujede, edina pot med Jadranom in Alpami. Na eni strani Jadransko morje, na drugi Panonska nižina povzročata, da je za velike ujede edini možen prehod samo preko Dinarskih grebenov in hribovitega sveta, ki se vleče od Čičarije in Snežnika na jugu Slovenije, do Julijskih Alp. 

Potek grebenov je razlog, da je to za velike ujede edina pot, tako v lepem vremenu, ko tu za dvig najdejo pobočne termalne vzornike, kot v slabem vremenu, ko lahko drsijo ob dvigovanju vetra, ki zadane ob bariere – gorske masive.

»To je glavni razlog, da usmerjamo toliko pozornosti v varstvo tega koridorja. Ne vem če se dovolj zavedamo, da nevarnosti na tem področju lahko ogrozijo redke vrste ptic širom regije. In te vrste žal nimajo alternative leteti drugje. To je bil tudi glavni razlog, da se je Evropska komisija odločila sofinancirati projekt Life for lifelines, katerega cilj je ohraniti ravno ta koridor«, dodaja Mihelič.