Novice

Zadnje objavljene novice:

Cerkniško jezero bodo raziskovali tudi mladi

, Novice

Letošnjo pomlad smo na društvu pričel izvajati več obsežnejših raziskav, zato je bila temu primerna tudi sezona na terenu. V okviru projekta LIFE Stržen smo pričeli z intenzivnimi popisi ptic na Cerkniškem jezeru, v naslednjem tednu pa bodo te raziskovali še mladi iz vseh koncev države. V nedeljo se namreč prične Mladinski ornitološki raziskovalni tabor »Cerknica 2018«.

Udeleženci MORT v letu 2017, ko smo skupaj raziskovali reko Kolpo.

Letos bo Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije v okviru projekta LIFE Stržen organiziralo Mladinski ornitološki raziskovalni tabor, ki bo med 24. junijem in 1. julijem potekal v kraju Zelše ob Cerkniškem jezeru.

24 udeležencev bo na taboru spoznavalo, kako lahko z rednim spremljanjem številčnosti ptic, kot tudi s konkretnimi naravovarstvenimi akcijami pripomoremo k ohranjanju mokrišč, podrobneje pa bodo spoznali tudi različne življenjske prostore v okolici jezera. Raziskovalno delo na taboru bo potekalo v skupinah, ki jih bodo vodili izkušeni ornitologi. Ob koncu tabora bodo mladi ornitologi analizirali dobljene podatke ter rezultate svojega dela predstavili javnosti, s čimer bodo prispevali k širjenju znanja in osveščanju na tem področju.

Vabimo vas, da se nam pridružite na zaključni predstavitvi dela na Mladinskem ornitološkem raziskovalnem taboru »Cerknica 2018«, ki bo v nedeljo, 1. julija 2018, ob 14. uri v Lovskem domu LD Cerknica, Zelše 8d, 1380 Cerknica.

 

Ponovno prelomljene obljube s strani črnogorske vlade glede Ulcinjskih solin

, Novice

Naravovarstvene organizacije pozivajo k podpisu mednarodne peticije za ohranitev Ulcinjskih solin v Črni gori. Ponoven zagon proizvodnje soli bi pomagal pticam in ljudem.

Visoki predstavniki vlade Črne gore so ponovno prelomili obljubo o zaščiti Ulcinjskih solin, življenjskega prostora več kot 250 vrst ptic. Naravovarstvene organizacije EuroNatur, BirdLife International, CZIP in MSJA so zato razširile svoje aktivnosti v boju za ohranitev solin in zagnale spletno peticijo. Organizacije zahtevajo od predsednika vlade Duška Makrovića, da solinam podeli varstven status, ponovno zažene proizvodnjo soli ter ohrani območje v lasti ljudstva.

Ulcinjske soline so eno najpomembnejših mokrišč na jadranski obali in mednarodno pomembno počivališče, ki omogoča preživetje več deset tisoč selečim se pobrežnikom in vodnim pticam. Aprila letos je Pavle Radulović, minister za trajnostni razvoj in turizem razglasil, da je vlada podprla razglasitev celotnega območja solin kot naravnega rezervata, hkrati pa je začrtal jasno pot do realizacije. Prvi ukrepi naj bi se izvedli nemudoma, vendar se do danes ni nič spremenilo.

Pritisk prihaja tudi s strani Evropske unije. V poročilu o napredku približevanja Črne gore Evropski uniji je bilo že tretjič zapored izpostavljeno, da je zaščita Ulcinjskih solin pogoj za vstop države v območje EU.

Podpišite peticijo za zaščito Ulcinjskih solin.
Več informacij o dogajanju na območju lahko izveste tudi v kratkem dokumentarnem filmu.

Dan ob koloniji navadnih čiger

, Novice

Preteklo soboto smo člani Štajerske sekcije Društva za opazovanje in proučevanje ptic v okviru projekta ČIGRA (PS INTERREG V-A SI-HR, PO 2014-2020) organizirali Dan odprtih vrat kolonije čiger na Ptujskem jezeru. Poleg navadnih čiger na otokih gnezdijo še rečni in črnoglavi galebi, zato je pogled na polno zasedene otoke posebno doživetje.

Dan se je začel vremensko manj prijetno za obisk največjega stalnega jezera v državi. Kljub temu smo imeli že v dopoldanskih urah polne roke dela z deljenjem informacij, znanja in izkušenj mimoidočim radovednežem. Ornitološko opazovalnico in njeno okolico smo prelevili v mini informacijsko središče o navadni čigri, obiskovalci pa so si lahko kolonijo ogledali od blizu s pomočjo teleskopov in daljnogledov. Pogled skozi teleskop je razkril številne mladiče, ki so ves dan neutrudno klicali svoje starše, da bi dobili kaj za pod kljun. Posledično smo lahko uživali v pogledu na odrasle osebke med lovljenjem in odnašanjem rib do mladičev. Obiskovalci so si lahko domov odnesli tudi tiskane publikacije našega društva o različnih tematikah in se pred odhodom posladkali z gibanico, češnjami ter domačim jabolčnim sokom.

Popoldansko sončno in toplo vreme je privabilo nekoliko več obiskovalcev ter ustvarilo idealne pogoje za nekaj lepih fotografij ptic. Dan so poleg glavnih zvezd navadnih čiger popestrili še poljski vrabec, ki gnezdi na ornitološki opazovalnici, par čopastih ponirkov, ki sta izvedla kratek svatovski ples, številne lastovke, ki so se spreletavale nad nami in nekaj vrst rac.

Za konec bi se radi zahvalili vsem, ki ste si vzeli čas in nas obiskali ter prisluhnili našemu navdušenemu pripovedovanju o edini koloniji navadnih čiger v celinskem delu Slovenije.

Vabilo na skupščino DOPPS 2018

, Novice,Sporočila za javnost

Spoštovana članica, spoštovani član!

Prisrčno vas vabimo, da se udeležite letnega zbora članov Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije, ki bo v petek, 22. junija 2018, ob 17. uri v Slovenski akademiji znanosti in umetnosti (SAZU) v Prešernovi dvorani, Novi trg 3, Ljubljana.

Dnevni red

  • Otvoritev Skupščine DOPPS, izvolitev zapisnikarja in overiteljev zapisnika
  • Poročilo o delovanju DOPPS v letu 2017
    • Vsebinsko poročilo (pisarna in sekcije)
    • Finančno poročilo
    • Poročilo Nadzornega odbora
  • Volitve temeljnih organov
  • Sprememba statuta
  • Podelitev priznanja Zlati legat
  • Podelitev priznanja Aviana
  • Naj ornitolog 2017

Sprememba statuta DOPPS

Statut DOPPS je temeljni akt društva, ki je namenjen opredelitvi poslanstva in dejavnosti društva ter temeljnih razmerij znotraj organizacije. Sedanji statut, ki je bil v obstoječi zasnovi prvič sprejet na letni skupščini DOPPS leta 2001, smo v preteklih letih že večkrat dopolnili glede na nove potrebe, ki so pojavile tekom razvoja organizacije, in glede na spremembe pravnega reda države. Upravni odbor DOPPS je v lanskem letu ocenil, da je prišel čas za celovito prenovo statuta, ki bo bolj poenotila besedilo ter ga uskladila z možnostmi in določili veljavnega Zakona o društvih, predvsem pa omogočila lažje delo v prihodnosti in po potrebi razmerja na nekaterih področjih tudi bolj jasno opredelila.

V ta namen je upravni odbor junija 2017 imenoval delovno skupino v sestavi Rudolf Tekavčič (predsednik), Gregor Bernard, Damijan Denac, Gregor Domanjko, Tomaž Jančar, Tomaž Mihelič in Tanja Šumrada. Delovna skupina je pripravila predlog novega statuta, ki ga je upravni odbor obravnaval na svoji seji 31. maja 2018 in bo za sprejem predlagan na letošnji skupščini DOPPS, ki bo potekala 22. junija 2018.

Predlog spremembe ne posega bistveno v samo zasnovo akta, ga pa na več mestih vsebinsko dopolnjuje in spreminja nekatera razmerja. Ključne vsebinske spremembe so:

  • uveljavitev možnosti dveh zakonitih zastopnikov društva,
  • prenova postopka odklonitve članstva,
  • vzpostavitev možnosti elektronske oblike včlanitve in obveščanja članov o ključnih dogodkih (npr. sklic skupščine, zbora članov sekcij ipd.),
  • dopolnitev postopka volitev temeljnih organov,
  • bolj podrobna opredelitev nalog in pristojnosti upravnega odbora,
  • bolj podrobna opredelitev delovanja regionalnih in mladinske sekcije.

Zaradi večjega števila, predvsem manjših, sprememb bo predlog novega statuta, ki je objavljen na spodnji povezavi, v glasovanje na skupščini predložen v celoti.

Veljavni statut DOPPS
Predlog novega statuta DOPPS

Dan odprtih vrat kolonije čiger

, Novice

Na otokih Ptujskega jezera gnezdi edina stalna kolonija navadnih čiger v celinskem delu Slovenije. V koloniji jim družbo delajo še rečni in črnoglavi galebi, ki za gnezdenje izbirajo podoben življenjski prostor. Da slednji ostane zanje primeren, vsako leto skrbijo številni prostovoljci Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije.

 

V soboto, 9. junija 2018 vas vabimo na Dan odprtih vrat kolonije čiger na Ptujskem jezeru.

 

Med 10. in 18. uro bodo pri ornitološki opazovalnici na desnem bregu jezera z vami prostovoljci, ki vam bodo povedali več o varstvu navadne čigre pri nas, hkrati pa si boste lahko z ornitologi ogledali dogajanje v koloniji nedaleč stran.

Dogodek bo tudi priložnost, da spoznate delo Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije.

Zakaj navadna čigra?
Navadna čigra (Sterna hirundo) je približno 120 gramov težka ptica, ki prebiva na peščenih ali kamnitih obalah morskih kot tudi celinskih voda. V Sloveniji gnezdi 128–315 parov, od tega skoraj polovica teh na Ptujskem jezeru, kjer se nahaja tudi edina stalna kolonija teh ptic v celinskem delu države. Kolonija na otokih Ptujskega jezera je popolnoma odvisna od prostovoljnega upravljanja prostovoljcev DOPPS, brez katerih bi bili otoki za gnezdenje te vrste neprimerni.

Navadne čigre preživijo zimo ob obalah ekvatorialne Afrike in na leto preletijo več tisoč kilometrov. Z raziskavami bomo v prihodnjih letih poskušali ugotoviti, kje na reki Dravi se navadne čigre prehranjujejo ter kam se jeseni odselijo naše čigre.

Spoznajte navadno čigro in si z ornitologi oglejte dogajanje v koloniji na Ptujskem jezeru!

Dogodek bo organiziran v sklopu projekta ČIGRA (PS INTERREG V-A SI-HR, PO 2014-2020).

Z gasilsko vajo vznemirjali in ogrožali kolonijo ogroženih ptic

, Novice

Na otokih Ptujskega jezera gnezdi edina kolonija rečnega galeba (Chroicocephalus ridibundus) v Sloveniji, hkrati pa tudi edina kolonija navadne čigre (Sterna hirundo) v kontinentalnem delu države. Za vzdrževanje populacij obeh vrst je potrebno redno naravovarstveno upravljanje otokov, ki ga izvajajo prostovoljci Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije.

V soboto, 19. maja 2018 je bilo Ptujsko jezero uporabljeno kot poligon demonstracije gašenja s helikopterjem iz zraka. Aktivnost je potekala nad in v bližini gnezditvenih otokov kolonije rečnih galebov in navadne čigre. Jezero sta nizko preletavala letalo in helikopter, ki je med otoki zajemal vodo, katero je nato nekajkrat razpršil v bližini in po gnezditvenih otokih.

Predstavitev gašenja v sklopu srečanja Gasilske zveze Slovenije na Ptujskem jezeru, 19.5.2018 je bila v nasprotju z določili Zakona o ohranjanju narave (Ur. l. RS 96/2004). Ocenjujemo, da se je zaradi prikaza gašenja in aktivnosti helikopterja ter letala na Ptujskem jezeru bistveno povečal negativni vpliv na kvalifikacijske vrsti ptic območja SPA Drava, ki tukaj gnezdita kolonijsko; rečni galeb (Chroicocephalus ridibundus), navadna čigra (Sterna hirundo).

Območje Ptujskega jezera spada med posebna varstvena območja Natura 2000, hkrati pa je desna stran jezera zaradi gnezditvenih kolonij prej omenjenih vrst razglašena za varstveno cono C, kjer velja poseben varstven režim. Na društvu se sprašujemo, zakaj je helikopter izven kriznih razmer uporabljal desno stran jezera in s tem vznemirjal in ogrožal gnezdeče ptice in če, kdo in na podlagi katerih argumentov je izdal dovoljenje za takšno vajo?

Kolonija ptic na otokih Ptujskega jezera je v tem trenutku sredi gnezditvene sezone, izlegli so se prvi mladiči rečnih galebov in navadnih čiger. Ob rednem vsakoletnem naravovarstvenem upravljanju, se letos na otoku vršijo tudi raziskave gnezditvene uspešnosti in prehranjevalnih navad ciljnih vrst v okviru mednarodnega projekta. Rezultati raziskav bodo povečali naše znanje o vrstah, kar bo v prihodnje pripomoglo k uspešnejšem varovanju. Motnje, ki smo jim bili priča v soboto, negativno vplivajo tudi na raziskovalno in projektno delo in ga lahko celo povsem onemogočijo.

Stanje in morebitne posledice sobotnega dogodka bomo s terenskim obiskom kolonije preverili v prihodnjih dneh.

DOPPS je o primeru obvestil Inšpektorat RS za okolje in prostor.

Izid knjige Atlas ptic Slovenije preložen

, Novice

Atlas ptic Slovenije je težko pričakovana knjiga, kjer bo zbrano celovito znanje o vseh slovenskih pticah gnezdilkah na enem mestu. Žal vas moramo obvestiti, da smo izid knjige, predviden za poletje 2018, zaradi višje sile preložili.

Atlas je delo 42 avtorjev in več sto popisovalcev, ki so prispevali podatke. Seveda ne gre brez uredniške ekipe, ki je bila gonilna sila celotnega projekta. Od samega začetka je pomembno strokovno in uredniško vlogo opravljal Tomaž Mihelič, ki je to ohranil vse do danes, ko je izid knjige tik pred vrati!

Tomaža so v sredini aprila nepričakovano doletele hujše zdravstvene težave, po katerih sedaj uspešno okreva in je na dlje časa trajajoči bolniški. Zato smo primorani izid knjige prestaviti.

Izid knjige pričakujemo jeseni 2018.

Prosimo vas za razumevanje nastale situacije.

Tomažu želimo čim prejšnje okrevanje in vrnitev v naše vrste.

Naročite Atlas ptic Slovenije 
Prednaročniška cena za člane DOPPS znaša samo 39,00€.

1. Svetovni dan škurhov bomo obeležili s popisom velikega škurha na Ljubljanskem barju

, Novice

Veliki škurh (Numenius arquata) je ena od osmih vrst škurhov – pobrežnikov, prepoznavnih po dolgih, navzdol zakrivljenih kljunih. Škurhi z zabadanjem kljunov v mehka namočena tla segajo po nevretenčarjih, ki jih drugi pripadniki pobrežnikov s krajšimi kljuni ne dosežejo, in tako uspešno tekmujejo za hrano tudi na množično obiskanih prehranjevališčih, kjer se tare lačnih ptičjih želodcev.

Škurhi so bili nedavno prepoznani kot ena najbolj ogroženih skupin ptic na našem planetu. Do tega nesrečnega statusa jih je pripeljalo izginjanje njihovega življenjskega okolja, predvsem obalnih mokrišč na njihovih selitvenih poteh in prezimovališčih, nekatere vrste, kot je tenkokljuni škurh (N. tenuirostris), ki ga danes ni več med nami, pa je ogrozil tudi lov.

21. april je bil izbran za Svetovni dan škurhov zaradi tradicionalne valižanske legende, ki govori o prvem varuhu škurhov, sv. Beunu. Svetnik je bil valižanski opat iz 6. stoletja, ki mu je nekega dne med plovbo na morju iz rok padel molitvenik, a ga je prestregel mimo leteči škurh in ga prenesel na kopno, da se posuši. Hvaležni opat je zato zaukazal, da mora vrsta poslej uživati strogo varstvo in da naj bo njeno gnezdo težko odkrivno (kar v resnici drži).

Foto: Peter Trontelj

Veliki škurh je naša edina gnezdeča vrsta škurhov, ki v Sloveniji, natančneje na Ljubljanskem barju in Cerkniškem jezeru, dosega južne obronke svojega gnezditvenega območja. Žal se je v preteklih desetletjih podoba Ljubljanskega barja zaradi sprememb v kmetijstvu tako preobrazila, da velikemu škurhu pri nas grozi izumrtje. Njegov značilni habitat, vlažne travnike z nizko vegetacijo, so sprva zamenjala izsušena zemljišča z bujnim in visokim travinjem, v zadnjem času pa se na območju njegove gnezditve množijo koruzne njive.

Velike škurhe na Ljubljanskem barju spremljamo že vrsto let in jim v dogovoru s srečnimi lastniki zemljišč, ki še premorejo gnezdeče pare, skušamo pomagati z neposredno zaščito njihovih gnezd. Prijazno vas vabimo, da se udeležite tudi letošnjega popisa, ki bo potekal v četrtek, 19. aprila, v popoldanskem času. Prijava in dodatne informacije: ursa.koce@dopps.si ali 031 263 849 (Urša).

Vabljeni k všečkanju Facebook strani Svetovnega dneva škurhov. 

Spremljanje ptic selivk na zadrževalniku Medvedce

, Novice

Nedelja sredi aprila je kot nalašč za obhod območji, kjer lahko pričakujemo prelet ptic selivk. Preteklo nedeljo smo na Štajerskem to izkoristili in na izlet povabili ljudi iz vse Slovenije. Obiskali smo zadrževalnik Medvedce, ki nam je ob lepem vremenu ponudil tudi temu primerno zanimivih ptic.

“15. aprila je potekal spomladanski izlet na Medvedce. Vreme je bilo odlično in naša ekipa se je nekaj čez osmo uro zjutraj zbrala na železniški postaji Pragersko, od koder smo nadaljevali pot proti Medvedcem. Že na poti smo lahko na okoliških poljih opazovali pribe, ki v tem trenutku najbrž že prav nestrpno pričakujejo naraščaj. Ob prihodu na jezeru, se je naš pogled najprej usmeril na številne vrste rac, ki so se prehranjevale, nekatere že z mislijo na gnezdenje. Med drugim smo opazili konopnice, kostanjevke, žličarice, reglje in tudi osamljenega kreheljca ter žvižgavko. Prisluhnili smo tudi oglašanju rakarjev in trstnih cvrčalcev. Prijetno nas je presenetila skupinica brkatih sinic, ki so veselo skakljale po trstičju in prav lepo pozirale pred našimi objektivi.” je povedal Rok, udeleženec nedeljskga izleta.

Brkate sinice pa niso bile edino presenečenje tega dneva, zato Rok dodaja: “Iz trsja sredi jezera je zletela rjava čaplja in se usedla na bližnjo njivo, nato pa odkorakala naprej v bližnjo mejico. Pomladanska termika je k nam prinesla tudi številne ujede. Poleg rjavih lunjev, smo se najbolj razveselili mladega ribjega orla, ki nas je preletel. Ko smo nadaljevali pot, smo naleteli tudi na osamljenega, že svatovsko obarvanega črnovratega ponirka, ki je lenaril skupaj s čopastimi ponirki. Prav tako smo bili priča starševstvu krokarja, ki je svojim mladičem za kosilo prinesel okusno hrano z bližnjega smetišča. Preletali sta nas tudi sivi gosi, ki sta se odšli prehranjevati na bližnje njive. Iz bližnjega gozda smo prisluhnili črni žolni in za mnoge prvi letošnji kukavici. Nad zadrževalnikom pa so med tem ponosno krožili še štirje, verjetno zadnji letošnji žerjavi. Ob vrnitvi na izhodiščno točko nas je na polju ponovno pričakala ista rjava čaplja, ki se je tokrat vrnila v varno zavetje zadrževalnika.”