Ognjemeti s svojimi barvitimi vizualnimi predstavami ljudi pogosto navdušujejo, vendar pa mnogim živalim, zaradi pokanja in žvižganja, ki spremlja te barvite spektakle, niso niti najmanj všeč. Uporaba pirotehničnih izdelkov v božično-novoletnem obdobju lahko povzroči nepredvidljive in resne posledice za ptice ter druge živali v naravi, kot tudi domačim ljubljenčkom. Pri mnogih živalih sproži stres, ki se izraža v vedenjskih in fizioloških spremembah, v najslabših primerih pa lahko celo privede do njihove smrti.
Kako pirotehnična sredstva vplivajo na ptice?
V skladu s 35. členom Zakona o eksplozivih in pirotehničnih izdelkih je uporaba pirotehničnih izdelkov kategorije F1 dovoljena od 26. decembra do 1. januarja. Čeprav se to obdobje zdi kratko, so izsledki objavljenih študij po Evropi pokazali, da lahko ima to kratkotrajno dovoljenje uporabe pirotehnike, dolgoročne posledice za ptice.
Ptice, tako kot ljudje in druge živali, naravno čutijo strah pred močnimi zvoki in svetlobo. Ognjemeti in pirotehnični izdelki sprožajo pri pticah močne fiziološke in vedenjske odzive, ki so enaki, ne glede na starost posameznih ptic. To pomeni, da ptice ne pridobijo izkušnje skozi življenje o nevarnostih, ki jih predstavljajo pirotehnični izdelki, temveč že naravno občutijo strah pred njimi.
Vpliv uporabe pirotehničnih sredstev na ptice je odvisen od več dejavnikov, pri čemer letni čas igra pomembno vlogo. Med letnimi časi se namreč spreminja razširjenost, gostota in razpršenost ptic. Pozimi se mnoge ptice premaknejo bližje ljudem v mestna središča, kjer lahko tudi prenočujejo na velikih skupinskih prenočiščih, zato ima uporaba pirotehničnih izdelkov v tem letnem času še posebej velik vpliv.
Vznemirjanje, ki ga povzroči uporaba pirotehnike v času božično novoletnih praznikov, privede do ekstremnih fizioloških in vedenjskih sprememb, ki lahko imajo izjemno negativne posledice in privedejo do zmanjšane imunske odpornosti, slabše telesne pripravljenosti posameznih osebkov ter s tem vpliv na reprodukcijske zmožnosti in plodnost celotne populacije.
Sproži lahko tudi zelo intenziven odziv – paniko, ki vodi v smrt večjega števila ptic, saj v zmedi trčijo ob predmete, ki jih v temi ne zaznavajo (okna, žice, veje, stebre).
Izsledki zadnjih raziskav…
Raziskovalci v Evropi so s pomočjo GPS oddajnikov ugotovili, da so gosi na novoletno noč zapustile svoja običajna prenočišča ter letale bistveno dlje in višje kot običajno. Svoja običajna prenočišča so zamenjale z bolj oddaljenimi od naselij. Še posebej skrb vzbujajoče je dejstvo, da se te gosi tudi po prazničnem obdobju niso vrnile na svoja prvotna prenočišča blizu naselij. Zaradi povečane porabe energije zaradi daljšega in višjega letenja so bile primorane v naslednjih dneh (še 11 dni po novem letu) povečati aktivnosti pri hranjenju, da bi nadomestile dodatno porabljeno energijo.
Stiske ne doživljajo le ptice
Vpliv ognjemetov ni omejen le na prostoživeče živali – tudi hišni ljubljenčki doživljajo hudo stisko ob glasnih neznanih zvokih. Za veliko psov je nepredvidljivost, skupaj z nezmožnostjo določanja izvora hrupa in posledično nezmožnostjo umika pred pirotehniko, zelo zastrašujoča. Glasen pok, ki ga povzročita petarda ali ognjemet, večino psov prestraši in za hip celo sproži občutek, da so v smrtni nevarnosti. Nekateri psi trpijo tiho, drugi se skrivajo, tresejo, cvilijo, lajajo, tulijo ali pretirano slinijo. Streh pred pirotehniko pogosto vodi v njihov beg od doma, kjer so izpostavljeni številnim nevarnostim, kot so promet, mraz in druga tveganja.
Poleg živali so pirotehnični izdelki škodljivi tudi za zdravje ljudi. Eksplozije sproščajo kemikalije v obliki nanodelcev, ki lahko ostanejo v zraku tedne, dokler jih ne izpere dež ali sneg. Te majhne delce je mogoče vdihniti. Ko vstopijo v krvni obtok lahko povzročijo škodo v telesnih sistemih. Posebej ogroženi so otroci, mladostniki, nosečnice, starejši in ljudje z boleznimi dihal, srca ter ožilja. Poleg tega lahko eksplozije povzročijo požare in akutne poškodbe.
Praznični čas zaznamujeta sreča in veselje. Dandanes imamo na voljo veliko drugih možnosti, s katerimi si lahko ustvarimo posebno vzdušje brez nepotrebnega stresa, trpljenja in škode, ki jo povzročajo pirotehnična sredstva. Preden jih sami uporabite, pomislite na vse prebivalce, ki jih hrup in onesnažen zrak ne navdušujeta nad prazničnim vzdušjem – ne glede na to, ali gre za ljudi ali živali.
V sredo, 6. decembra med 9. in 16. uro, v Upravni stavbi Slovenskega etnografskega muzeja organiziramo strokovni posvet Vloga gozdnih ekosistemov v luči podnebnih sprememb.
