Kosec na Barju 2015, rezultati popisa

Letošnji popis koscev na Ljubljanskem barju razkriva, da se je njegov življenjski prostor močno skrčil. Na Barju so le še tri nekoliko večja območja s pomembnim deležem primernega habitat za kosca: (1) ob reki
Iščici, (2) okrog NR Iški morost in vasi Lipe ter (3) med Bevkami in Notranjimi Goricami.

Zemljevid

Rjavi poligoni predstavljajo mesta z istopajočo gostoto koscev. Izrisani so s Kernelovo metodo. Intenzivnejša barva ustreza večji gostoti.

Ljubljansko barje je že veliko let pod posebnim drobnogledom ornitologov, saj gre za eno izmed najbolj dragocenih območij za travniške in druge vrste ptic kmetijske kulturne krajine pri nas. Tukaj med drugim prebiva tudi največja slovenska populacija koscev, saj jih na Barjanskih mokrotnih travnikih gnezdi skoraj polovica. Prostovoljci na društvu število pojočih samcev preštejemo vsako let že od leta 2002, dvakrat pa smo jih tudi v 90. letih.

Tomaž Jančar, koordinator popisa, je po analizi podatkov povedal: “Rezultati kažejo, da je letos znova pelo več samcev, kar je seveda razveseljivo. Poleg morda ugodnejših vremenskih razmer lahko to verjetno pripišemo tudi dejstvu, da smo letos popise opravili časovno bolj skoncentrirano in prej, ko je bilo pokošenih še nekoliko manj travnikov.”

Sadove so obrodile tudi dodatne delavnice za popisovalce spomladi: “Letos smo s pomočjo prostovoljcev napravili izjemen napredek pri natančnosti določanja lokacij. Velik del ploskev je bil popisan s pomočjo GPS naprav ali s pomočjo triangulacije. To je zelo pomembno, saj bomo tako lahko natančneje analizirali, kaj se je s temi travniki tekom leta dogajalo, in koliko koscev sploh lahko uspešno odgnezdi.”

Kosec, foto: Tomaž Mihelič

Število pojočih samcev koscev (Crex crex) se je na Ljubljanskem barju, najpomembnejšem območju zanje v Sloveniji, od začetka 90. let že skoraj prepolovilo.
foto: Tomaž Mihelič

Za kosce je na Ljubljanskem barju vse manj prostora

Žal je populacija koscev na Barju od začetka 90. let upadla že za skoraj polovico, nič bolje pa ne kaže tudi na večini drugih pomembnejših območjih zanje v državi. Glavni vzrok za nazadovanje je intenzivno kmetijstvo, v zadnjih letih na Ljubljanskem barju predvsem v obliki intenzifikacije ekstenzivnih travnikov in zgodnje košnje, ki koscu ne omogoča niti vzreje prvega legla.

Z namenom večjega razumevanja vpliva intenzifikacije rabe travnikov na koščevo populacijo smo zato na društvu hkrati s popisi koscev tudi letos organizirali popis pokošenosti travnikov in rabe drugih zemljišč, s čimer želimo posredno raziskati njihov gnezditveni uspeh. Te podatke ornitologi trenutno še analizirajo, zato bodo rezultati predvidoma znani v naslednjem mesecu.

Rezultati popisa kosca na Ljubljanskem barju v letu 2015 – predstavitev (ppsx)

V Mediteranu vsako leto ilegalno pobitih 25 milijonov ptic

Zveza BirdLife International je izdala prvo poročilo o ilegalnem pobijanju ptic na območju Mediterana. Poročilo razkriva šokantne podatke o smrtnem davku, ki ga plačujejo mnoge vrste ptic na tem območju.

Nezakonito ustreljene, ulovljene v pasti ali celo na limanice: poročilo ocenjuje, da je na območju letno nezakonito ubitih 25 milijonov ptic. S pomočjo partnerjev zveze BirdLife International je bila sestavljena lestvica desetih držav na območju Mediterana, kjer letno pobijejo največje število ptic. Poročilo izpostavlja območja, kjer je potrebno poostriti in izboljšati naravovarstvene ukrepe.

Države, katerih situacija je trenutno zelo nestabilna, kot so Sirija in Libija so se na lestvici uvrstile najvišje, vendar zelo visoko najdemo tudi nekatere evropske države. Italija zaostaja le za Egiptom po povprečnem številu nezakonito ubitih ptic na leto, medtem ko območje Famaguste na Cipru še zmerom ostaja najslabša možna postojanka za ptice v celotnem Mediteranu.

Ostale države, katere so se uvrstile na lestvico so Grčija, Francija, Hrvaška in Albanija. Čeprav se Malta ni uvrstila na lestvico, še zmerom predstavlja območje z največ ubitimi pticami na kvadratni kilometer v vsej regiji.

Poročilo nadalje prikazuje pomembnost Ptičje direktive, katera je trenutno pod drobnogledom Evropske komisije, in daje nove razloge, zakaj bi slednja morala biti bolje izvajana, in ne okrnjena.

2015_25_8_zemljevid_lov_birdlife

Zemljevid ilegalnega lova ptic v Mediteranu. Vir: BirdLife International

Poročilo odkriva tudi najpogostejše metode ubijanja ptica na območju Mediterana; te so nelegalno streljanje ptic, lov v mreže s pomočjo predvajanja posnetkov ptičjega petja, ki privabi ptice in nastavljanje limanic, vej katere so premazane z lepilom, na katere se ptice prilepijo. Slednja metoda je izjemno kruta, saj ptice v mukah umirajo dlje časa.

Med vrstami ptic, katerih največje število konča pod krivolovci je na prvem mestu ščinkavec (2,9 milijona letno), sledijo pa mu črnoglavka (1,8 milijona), prepelica (1,6 milijona) in cikovt (1,2 milijona). Varne niso tudi mnoge mednarodno ogrožene vrste, katere v velikem številu delijo usodo s svojimi zdaj pogostejšimi sorodnicami.

Celotno novico lahko najdene na spletni strani BirdLife International, poročilo o krivolovu pa na tej povezavi.

Čez nevarna območja potujejo tudi bele štorklje

2015_25_8_zemljevid_zuri_fortuna

Zuri in Fortuna prečkata nevarne kraje.

Vsa nevarna območja na poti na jug prečkajo tudi evropske bele štorklje, katere so prav v tem trenutku na poti v Afriko. Čeprav zelo markantna in čudovita ptica, pa tudi bele štorklje niso varne pred lovci in pastmi, ki jim prežijo na poti.

V začetku julija smo v bližini Grosuplja z GPS sledilno napravo opremili dve mladi beli štorklji, kateri smo poimenovali Zuri in Fortuna. Njuno potovanje v Afriko se je pričelo 10. avgusta 2015, Evropo pa sta nekaj dni kasneje zapustili preko Bosporskega preliva. Zuri se sedaj (25. avgust 2015) nahaja v Siriji, Fortuna pa na jugu Turčije. Njuno pot in dogodke na poti lahko spremljate TUKAJ.

Pred njima so problematične države, katere na lestvici poročila zveze BirdLife International o krivolovu v Mediteranu najdemo v samem vrhu (Egipt, Sirija, Libanon). Prav zato vsi zelo budno spremljamo njuno pot in upamo, da uspešno preletita vse težave in varno prispeta na cilj, kjerkoli že bo.

Mladi beli štorklji, Zuri in Fortuna, na poti proti Bosporju

2015_8_17_fortuna_katarinadenac

Mlada Fortuna med nameščanjem oddajnika.
foto: Katarina Denac

V soboto, 4.7.2015, smo v Ponovi vasi pri Grosupljem ob pomoči obročkovalca Pavleta Štirna z GPS sledilno napravo opremili dve mladi beli štorklji. Poimenovali smo ju Zuri, kar v svahiliju pomeni »kraljica«, ter Fortuna, čeprav nam njun spol ni znan. Pomagali nam bosta pri razkrivanju selitvenih poti slovenskih belih štorkelj, za katere je bilo do sedaj s pomočjo sicer obsežnega obročkanja mladičev zbranih le malo podatkov.

Zuri in Fortuna sta iz gnezda prvič poleteli 29.7., nato pa naslednje tri dni ponovno ostajali na gnezdu, najbrž v upanju, da ju bodo starši hranili še naprej. Ker odrasle bele štorklje mladiče prisilijo k poletanju na tak način, da jih stradajo, sta Zuri in Fortuna od 2.8. dalje pričeli s krajšimi premiki na travnike in njive v neposredni okolici svojega domačega gnezda.

Štorklji sta na poti v Afriko

2015_8_17_zuri_katarinadenac

Fortuna z oddajnikom, kateri bo sporočal njeno lokacijo. foto: Katarina Denac

V ponedeljek, 10.8., pa se je začela njuna prava selitvena pot, saj sta odleteli na zahodni del Šentjernejskega polja (med Čadraže in Dobruško vas) in tam preživeli še ves naslednji dan. Zatem sta leteli mimo Lonjskega polja, Slavonskega Broda in Beograda do Donave, nato pa ob reki proti Bolgariji. Do 17.8. sta potovali skupaj, zato bi bilo prav zanimivo vedeti, ali je z njima tudi tretji mladič iz istega gnezda. Tega dne so se njune poti prvič ločile in na večer je njuna medsebojna razdalja znašala okoli 55 km.

Trenutno (19.8. ob 6. uri zjutraj) se Fortuna nahaja 17 km JV od bolgarskega mesta Jambol, Zuri pa 16 km SZ od turškega mesta Lüleburgaz. Ločuje ju približno 110 km zračne razdalje. Dosledno letita v smeri JV, zaradi česar lahko z veliko gotovostjo sklepamo, da bosta v Afriko poleteli prek turškega Bosporja.

Na naši spletni strani bomo novice o njuni poti redno objavljali, tako da vas vabimo k spremljanju!

Raziskavo nam je finančno omogočila družba Comita d.d. v okviru združenja EBC (European Business Congress EBC).

Ares – sredozemski sokol z otoka Visa

Med letošnjim dopustovanjem na otoku Visu je mlad slovenski ornitolog skupaj z družino naletel na prav zanimiv prizor. V vodnjaku je našel še živega sredozemskega sokola in v trenutku je stekla reševalna akcija. Sokol je preživel in okreval, dobil pa je tudi ime – Ares.

2015_8_17_ares_sokol_vis_roklobnik

Ares je nesrečno padel v vodno jamo.
foto: Rok Lobnik

Da lahko na Slovence naletimo marsikje je že dogo znano, kljub temu, da nas je zgolj dva milijona. V poletnih mesecih pa nas je še posebej veliko na Hrvaškem, ki že mnoga leta velja za najbolj priljubljeno turistično destinacijo. Kljub temu, da smo ponavadi v dopustniškem duhu nekoliko bolj leni, pa mnogi ves čas oprezajo za zanimivimi stvarmi in so zmeraj pripravljeni pomagati. Takšna je tudi dopustniška zgodba našega mladega ornitologa Roka Lobnika iz Maribora, ki je med dopustovanjem na otoku Visu skupaj z družino pred gotovo smrtjo rešil mladega sredozemskega sokola.

Rok pripoveduje: “Ob ogledu otoka Visa smo se vračali iz raketne baze Stupišće. V jami za zbiranje deževnice smo zagledali sredozemskega sokola (Falco eleonorae), ki se je oklepal palice v jami in ni mogel poleteti. S skupnimi močmi smo sokola rešili na kopno in ga z džipom odpeljali v Komižo.

Sokolu smo dali ime Ares (grški bog vojne, ker smo ga našli v bližini topovske baze). Vodnik je obljubil, da bo zanj poskrbel in nas po mailu obvestil, kako je z njim. Tako sem izvedel, da so Aresa s trajektom odpeljali v Split, kjer so ga prevzeli člani Sokolarskega centra. Aries sedaj okreva v sokolarskem zatočišču v Šibeniku. Sporočili so nam tudi, da se bo že naslednji teden vrnil na otok Vis. Srečno Ares!

Dogodek je posnela tudi hrvaška televizija, prispevek pa si lahko ogledate na tej POVEZAVI.

Roku čestitamo za pogumno in plemenito dejanje, Aresu pa želimo uspešno okrevanje, selitev in povratek na otok Vis v prihodnjem letu.

Rekordno število državljanov EU poziva k zaščiti narave

alarm_za_naravo_beloglavka_agustin_povedano_flickr

Evropo je združilo varstvo narave – državljani EU se zavedajo izjemnih koristi skupnih predpisov varstva narave, ki so postali evropski standard kvalitete življenja. Temu se ne bomo odpovedali.
foto: Agustin Povedano, Flickr

Evropsko komisijo je k ohranitvi obstoječe evropske naravovarstvene zakonodaje pozvalo več kot pol milijona ljudi. To je daleč navečje število odzivov na katero koli javno posvetovanje Evropske komisije o zakonodaji EU v zgodovini Evropske unije.

V maju so evropske okoljske organizacije začele s spletno kampanjo z naslovom »Alarm za naravo« , ki je odziv na predlog Evropske komisije za presojo učinkovitosti naravovarstvene zakonodaje v EU. Namen kampanje je opozoriti na pomen boljšega izvajanja obstoječih pravil te zakonodaje, ki jo poznamo pod imenom Direktiva o pticah in Direktiva o habitatih.

Poleg kar 520.000 državljanov je v kampanji sodelovalo tudi več kot 120 okoljskih nevladnih organizacij, ki so evropskim odločevalcem poslale jasno sporočilo: »Naravovarstveni zakoni v EU se ne smejo spreminjati, potrebno pa jih je bolje izvajati!« K temu sporočilu je svoj glas v kampanji prispevalo tudi 1.310 Slovencev ter 13 slovenskih nevladnih organizacij.

Direktivi o pticah in habitatih varujeta najvrednejšo evropsko naravno dediščino

Naravovarstvena zakonodaja v EU varuje več kot 1.000 varstveno pomembnih vrst in preko 27.000 območij ohranjene narave. Posledično je v Evropski uniji danes vzpostavljeno največje omrežje zavarovanih območij na svetu, ki ga poznamo pod imenom Natura 2000, in pokriva skoraj petino območja EU. S pomočjo te napredne zakonodaje je bilo v zadnjih desetletjih ohranjenih več karizmatičnih evropskih vrst, kot so volk, belorepec in sivi tjulenj.

Učinkovitost obeh omenjenih direktiv dokazujejo tudi znanstvene študije (zbrane v odzivih BirdLife International, WWF, FOE in EEB). Prav omenjena zakonodaja je bila namreč podlaga za ohranitev in povečanje populacij številnih ogroženih vrst in življenjskih okolij, poleg tega pa učinkovito prispeva tudi k socio-ekonomskem razvoju lokalnih skupnosti in regij.

Naravovarstveno zakonodajo EU podpira tudi večina deležnikov na evropskem nivoju

Vzporedno z javnim posvetovanjem je Evropska komisija izvedla tudi posvetovanje s širokim krogom deležnikov, vključno z državnimi organi, upravljavci zemljišč, gospodarstvom in okoljskimi nevladnimi organizacijami. Velika večina zbranih dokazov in odzivov podpira obe direktivi ter kaže na potrebo po boljšem izvajanju te zakonodaje in nuji po povečanju financiranja ohranjanja narave.

K reviziji in spremembam obstoječe zakonodaje je pozvalo zelo malo deležnikov, predvsem nekatere organizacije iz kmetijskega sektorja, združenje lastnikov gozdov in evropski lobij za industrijski ribolov. Po drugi strani pa so obe direktivi močno podprli napredni gospodarski sektorji na evropskem nivoju, kot so industrija za proizvodnjo cementa, upravljavci električnih omrežij, ekološko kmetijstvo in turistični sektor.

Novosti iz Sredozemlja

V vročih poletnih dneh se številni ljudje na počitnice odpravimo v Sredozemlje. Redki pa vedo, da je to območje tudi vroča točka biotske pestrosti. To pomeni, da lahko tukaj na relativno majhnem območju najdemo veliko število vrst, med katerimi so številne endemične. Mednarodna organizacija CEPF (Critical Ecosystem Partnership Fund) v najnovejšem spletnem časopisu poroča o napredku številnih naravovarstvenih projektov, ki jih z njeno podporo izvajajo nevladne in vladne organizacije ter lokalna podjetja.

Pri promociji, izboru in nadzoru nad projekti, ki jih sofinancira omenjena organizacija, sodeluje tudi DOPPS, ki skrbi predvsem za projekte na območju Balkana.

CEPF

Pet velikih skovikov s posebno nalogo

2015_7_16_Artemida_logger_mojcapodletnik

Artemida z nameščeno sledilno napravo.
foto: Mojca Podletnik

V okviru projekta Učinkovito upravljanje z ekstenzivnimi travniki na Natura 2000 Goričko ali krajše Gorički travniki smo v začetku julija na pet velikih skovikov Otus scops namestili GPS logerje (sledilne naprave). Z njihovo pomočjo želimo najti mesta, kjer skoviki najpogosteje iščejo hrano, kar je ključno za pripravo učinkovitih varstvenih smernic za to vrsto na Goričkem.

Z GPS logerji smo opremili štiri samice in enega samca, vsem pa smo, kot je že v navadi, nadeli imena. Prva z nameščenim logerjem je bila skovikinja po imenu Artemida, sledile so ji še Demetra, Hera in Helena. Edinega samca smo poimenovali Apolon. Vsi ujeti veliki skoviki so bili tudi obročkani.

2015_7_16_Hera_google

Sledi (lokacije prehranjevališč in razdalje) Here.

Logerji so bili nameščeni na hrbet ptice kot nahrbtnik, kajti ta način ptico najmanj moti. Pred nameščanjem logerja smo ptice stehtali, kajti masa logerja ne sme preseči 3% telesne mase skovika. Samo nameščanje se je izkazalo za lažji del naloge, nekoliko težje pa je bilo opremljene skovike ujeti nazaj. Od petih nameščenih logerjev smo uspeli dobiti nazaj tri, in sicer s samic Artemide, Helene in Here. Demetra si je loger snela, Apolon pa je očitno negnezdeč, klateški samec in ga kljub večkratnim poskusom nismo uspeli več uloviti.

Prvi podatki o lokacijah prehranjevališč in razdaljah, ki jih skovik preleti med iskanjem hrane, so tako že na voljo, sledi pa poglobljena analiza lokacij in priprava poročila.

Več informacij o projektu najdete tukaj.

Zaključil se je Mladinski ornitološki raziskovalni tabor »Štrk 2015«

V petek, 3. julija 2015 se je v Polani zaključil Mladinski ornitološki raziskovalni tabor Štrk 2015, katerega se je udeležilo 25 otrok iz vseh koncev države. V petih dneh so otroci pod vodstvom mentorjev raziskovali Pomurje in Slovenske Gorice, rezultate svojih odkritji pa so v petek javnosti predstavili v Lovenjakovem dvoru v Polani, kjer so bili tudi nastanjeni.

Letošnji Mladinski ornitološki raziskovalni tabor Štrk 2015 je društvo organiziralo v sodelovanju z Zvezo za tehnično kulturo Slovenije. Odvil se je med 29. junijem in 3. julijem 2015 v Pomurju, naša bazna točka pa je bil Lovenjakov dvor v Polani. 25 mladih iz cele Slovenije je tako 5 dni spoznavalo naravo Goričkega, Murske ravni, reke Mure in Slovenskih goric.

6 delovnih skupin, 6 raziskovalnih tematik

Na taboru je delovalo 6 delovnih skupin pod vodstvom izkušenih mentorjev, vsaka izmed njih pa se je posvetila raziskovanju posebne tematike. Tako smo tekom tabora raziskovali vodne ptice na Ledavskem jezeru, sove v Pomurju s poudarkom na velikem skoviku in pegasti sovi, rjavega srakoperja, smrdokavro, črno ter belo štorkljo. Skupaj smo opazili kar nekaj zanimivih vrst, izmed katerih velja izpostavit sledeče:

2015_7_9_tabor2_tilenbasle

Udeleženci in mentorji MORT 2015.
foto: Tilen Basle

– smrdokavra
– čebelar
– zlatovranka
– črna štorklja
– ribji orel
– črna čigra
– mali galeb
– pegasta sova
– veliki skovik
– kosec
– hribski škrjanec

Nove generacije za naravovarstveno prihodnost

Mladi so na zaključni prireditvi predstavili odkritja in doživetja s tabora in tako obiskovalcem podali nova znanja, katera so sami pridobili med raziskovalnim delom. Naučili so se prepoznavanja ptic, terenskega in raziskovalnega dela, osnov pisanja znanstvenih del in priprave na javno predstavitev. Seveda pa so se ob vsem zelo zabavali, letos celo v notranjem bazenu, kateri je bil na voljo v Lovenjakovem dvoru. Seveda pa je med zabavnimi dejavnostmi kot že mnogo let zapored prevladoval nogomet, katerega znanje so pokazale tudi punce.

Na zaključni prireditvi je zbrane ob mladih nagovoril tudi dr. Damijan Denac, direktor DOPPS, ki je poudaril pomen izobraževanja mladih generacij za prihodnji zelen preboj v Sloveniji, kot tudi dr. Mitja Slavinec, predstavnik ZOTKS. Slednji je poudaril pomen takšnih raziskovalnih in izobraževalnih taborov za mlade generacije, ki znanje podajajo na načine zunaj okvirjev formalnega izobraževanja in priložnosti za krepitev le teh v prihodnje.

Reka Drava: darilo narave za vse generacije

V mesecu aprilu smo predstavili prvi kratek videospot z naslovom Reka Drava: darilo narave za vse generacije, danes pa vam predstavljamo drugega. Videospota sta napovednika za prihajajoč kratek dokumentarec, ki bo izšel v mesecu septembru tega leta. Videospot je nastal v okviru projekta LIVEDRAVA (LIFE11 NAT/SI/882). Vabljeni k ogledu!

Videospot in druge videoposnetke, ki so nastali v okviru projekta LIVEDRAVA si lahko ogledate v naši videogaleriji.