Novice

Izberi obdobje v arhivu prispevkov ali

Zadnje objavljene novice:

Novosti iz Sredozemlja

11. 8. 2015, Novice

V vročih poletnih dneh se številni ljudje na počitnice odpravimo v Sredozemlje. Redki pa vedo, da je to območje tudi vroča točka biotske pestrosti. To pomeni, da lahko tukaj na relativno majhnem območju najdemo veliko število vrst, med katerimi so številne endemične. Mednarodna organizacija CEPF (Critical Ecosystem Partnership Fund) v najnovejšem spletnem časopisu poroča o napredku številnih naravovarstvenih projektov, ki jih z njeno podporo izvajajo nevladne in vladne organizacije ter lokalna podjetja.

Pri promociji, izboru in nadzoru nad projekti, ki jih sofinancira omenjena organizacija, sodeluje tudi DOPPS, ki skrbi predvsem za projekte na območju Balkana.

Pet velikih skovikov s posebno nalogo

16. 7. 2015, Novice

2015_7_16_Artemida_logger_mojcapodletnik

Artemida z nameščeno sledilno napravo.
foto: Mojca Podletnik

V okviru projekta Učinkovito upravljanje z ekstenzivnimi travniki na Natura 2000 Goričko ali krajše Gorički travniki smo v začetku julija na pet velikih skovikov Otus scops namestili GPS logerje (sledilne naprave). Z njihovo pomočjo želimo najti mesta, kjer skoviki najpogosteje iščejo hrano, kar je ključno za pripravo učinkovitih varstvenih smernic za to vrsto na Goričkem.

Z GPS logerji smo opremili štiri samice in enega samca, vsem pa smo, kot je že v navadi, nadeli imena. Prva z nameščenim logerjem je bila skovikinja po imenu Artemida, sledile so ji še Demetra, Hera in Helena. Edinega samca smo poimenovali Apolon. Vsi ujeti veliki skoviki so bili tudi obročkani.

Sledi (lokacije prehranjevališč in razdalje) Here.

Logerji so bili nameščeni na hrbet ptice kot nahrbtnik, kajti ta način ptico najmanj moti. Pred nameščanjem logerja smo ptice stehtali, kajti masa logerja ne sme preseči 3% telesne mase skovika. Samo nameščanje se je izkazalo za lažji del naloge, nekoliko težje pa je bilo opremljene skovike ujeti nazaj. Od petih nameščenih logerjev smo uspeli dobiti nazaj tri, in sicer s samic Artemide, Helene in Here. Demetra si je loger snela, Apolon pa je očitno negnezdeč, klateški samec in ga kljub večkratnim poskusom nismo uspeli več uloviti.

Prvi podatki o lokacijah prehranjevališč in razdaljah, ki jih skovik preleti med iskanjem hrane, so tako že na voljo, sledi pa poglobljena analiza lokacij in priprava poročila.

Več informacij o projektu najdete tukaj.

Zaključil se je Mladinski ornitološki raziskovalni tabor »Štrk 2015«

10. 7. 2015, Novice

V petek, 3. julija 2015 se je v Polani zaključil Mladinski ornitološki raziskovalni tabor Štrk 2015, katerega se je udeležilo 25 otrok iz vseh koncev države. V petih dneh so otroci pod vodstvom mentorjev raziskovali Pomurje in Slovenske Gorice, rezultate svojih odkritji pa so v petek javnosti predstavili v Lovenjakovem dvoru v Polani, kjer so bili tudi nastanjeni.

Letošnji Mladinski ornitološki raziskovalni tabor Štrk 2015 je društvo organiziralo v sodelovanju z Zvezo za tehnično kulturo Slovenije. Odvil se je med 29. junijem in 3. julijem 2015 v Pomurju, naša bazna točka pa je bil Lovenjakov dvor v Polani. 25 mladih iz cele Slovenije je tako 5 dni spoznavalo naravo Goričkega, Murske ravni, reke Mure in Slovenskih goric.

6 delovnih skupin, 6 raziskovalnih tematik

Na taboru je delovalo 6 delovnih skupin pod vodstvom izkušenih mentorjev, vsaka izmed njih pa se je posvetila raziskovanju posebne tematike. Tako smo tekom tabora raziskovali vodne ptice na Ledavskem jezeru, sove v Pomurju s poudarkom na velikem skoviku in pegasti sovi, rjavega srakoperja, smrdokavro, črno ter belo štorkljo. Skupaj smo opazili kar nekaj zanimivih vrst, izmed katerih velja izpostavit sledeče:

Udeleženci in mentorji MORT 2015.
foto: Tilen Basle

– smrdokavra
– čebelar
– zlatovranka
– črna štorklja
– ribji orel
– črna čigra
– mali galeb
– pegasta sova
– veliki skovik
– kosec
– hribski škrjanec

Nove generacije za naravovarstveno prihodnost

Mladi so na zaključni prireditvi predstavili odkritja in doživetja s tabora in tako obiskovalcem podali nova znanja, katera so sami pridobili med raziskovalnim delom. Naučili so se prepoznavanja ptic, terenskega in raziskovalnega dela, osnov pisanja znanstvenih del in priprave na javno predstavitev. Seveda pa so se ob vsem zelo zabavali, letos celo v notranjem bazenu, kateri je bil na voljo v Lovenjakovem dvoru. Seveda pa je med zabavnimi dejavnostmi kot že mnogo let zapored prevladoval nogomet, katerega znanje so pokazale tudi punce.

Na zaključni prireditvi je zbrane ob mladih nagovoril tudi dr. Damijan Denac, direktor DOPPS, ki je poudaril pomen izobraževanja mladih generacij za prihodnji zelen preboj v Sloveniji, kot tudi dr. Mitja Slavinec, predstavnik ZOTKS. Slednji je poudaril pomen takšnih raziskovalnih in izobraževalnih taborov za mlade generacije, ki znanje podajajo na načine zunaj okvirjev formalnega izobraževanja in priložnosti za krepitev le teh v prihodnje.

Reka Drava: darilo narave za vse generacije

9. 7. 2015, Novice

V mesecu aprilu smo predstavili prvi kratek videospot z naslovom Reka Drava: darilo narave za vse generacije, danes pa vam predstavljamo drugega. Videospota sta napovednika za prihajajoč kratek dokumentarec, ki bo izšel v mesecu septembru tega leta. Videospot je nastal v okviru projekta LIVEDRAVA (LIFE11 NAT/SI/882). Vabljeni k ogledu!

Videospot in druge videoposnetke, ki so nastali v okviru projekta LIVEDRAVA si lahko ogledate v naši videogaleriji.

Postani varuh velike uharice

1. 7. 2015, Novice

Akcijo varuhi velike uharice smo začeli v letu 2009. Nova spoznanja o smrtnosti velike uharice in opuščanju gnezdišč so narekovala nujnost ugotavljanja uspešnosti gnezditve in beleženja motenj na gnezdiščih. Namen je identificirati gnezdišča v težavah in tja usmeriti naša naravovarstvena prizadevanja. Vsako leto nam tako uspe rešiti kakšno od gnezdišč, ki bi ga brez vaše pomoči spregledali.

Z začetkom julija bomo vsem, ki ste izrazili interes po sodelovanju poslali navodila, za popis uspešnosti gnezditve in se uskladili glede lokacije gnezdišč. Kot najboljši čas za preverjanje prisotnosti mladičev v gnezdih se je izkazal ravno prvi del poletja, saj mladiči v tem času še ne zapuščajo gnezdišč. Kljub temu, da lahko že letajo okrog gnezd, ne sledijo staršem na lov, zato njihovo oglašanje pomeni zanesljivo potrditev gnezdenja v dotičnem gnezdišču. V poletnem času so mladiči bistveno bolj glasni kot junija, zato kontrolo lahko vršimo iz večje razdalje in smo ob popisu po izkušnjah iz preteklih let tudi veliko bolj učinkoviti.

Mladič velike uharice sredi poletja. Foto: Tomaž Mihelič

Vsak prispeva majhen del, skupaj pa naredimo veliko

Tako kot popis teritorijev, je tudi popis prisotnosti mladičev v gnezdišču enostaven. Vsak od varuhov dobi natančna navodila, kako izvede samostojen popis in materiale, ki so popisu v pomoč (zvočni posnetki mladičev). Z vključevanjem velikega števila ljudi lahko naredimo veliko, kljub temu, da vsak prispeva majhen del. Zastavili smo si cilj, da bomo z varuhi pokrili vsa gnezdišča v Sloveniji, in teh smo v preteklih letih našli že blizu 150. Je pa s številčnostjo varuhov letos nastopila tudi težava, kako ne spregledati koga, ki je v množici tudi izrazil svojo željo. V tem primeru se prosim obrnite na kooridinatorja akcije Varuhov velike uharice na naslov: tomaz.mihelic@dopps.si oz. gsm 031 438 545

Postani varuh velike uharice – S tem enostavnim načinom lahko veliko pripomoreš k varstvu velike uharice!

Poletna številka revije Svet ptic

30. 6. 2015, Novice

Poletje je tu! Čas dopustov in počitnic ter branja poletne številke revije Svet ptic!

V novi številki preberite zanimivo zgodbo o ptičjih peresih, ki jo je pripravil Jurij Hanžel. V njegovem prispevku boste izvedeli marsikaj zanimivega o zgradbi in razvoju peresa, vzrokih za raznolikost barv ptičjega perja, odnosu ljudi do peres itd. Slovenski znanstveniki so se »spopadli« z zanimivo študijo o tem, ali so ptice selivke, oz. natančneje kmečke lastovke, prenašalke različnih nalezljivih bolezni. Tokrat smo potovali na Bonaire – otok plamencev. Vas zanimajo delfini ob slovenski obali ter kako jih raziskujejo Tilen Genov in društvo Morigenos? O barvitem inženirju v peščenih in ilovnatih stenah – čebelarju piše Tina Petras. Gotovo pa boste z zanimanjem prebrali tudi pogovor s finskim ornitologom, obročkovalcem in znanstvenikom Perttijem Saurolo. Zelo navdihujoče branje!

Tudi v društvu je bilo pestro. Zvrstili so se Letni zbor članov DOPPS, skupinski popis ptic Pohorja, akcija selitve gnezda bele štorklje v Ribnici, postavitev 38 prež za črnočele srakoperje na Ajdovskem polju, popis velikih uharic in še marsikaj. V reviji smo nekaj vrstic namenili tudi akciji Alarm za naravo. Ne pozabite aktivno sodelovati pri tem!

Seveda nismo pozabili na terenske poletne nasvete za opazovanje ptic in drugih živih bitij ter na zanimive prigode s pticami; presenečale so nas velike jate rdečenogih postovk, Janija Vidmarja pa bele štorklje in to kar na domačem dvorišču.

Prijazno vabljeni k branju poletnih ornitoloških novic!

Kazalo

4 Ptice naših krajev// Al Vrezec, Jurij Hanžel
6 Zgodbe ptičjih peres// Jurij Hanžel
9 Ptice selivke in povzročitelji bolezni// Gregor Križ in Taja Žižek
10 Bonaire – otok plamencev// Taja Kotar
12 Poplave – božji dar ali hudičeva šiba // Dejan Bordjan
14 Delfini ob slovenski obali // Tilen Genov
16 Čebelar // Tina Petras
18 Pertti Saurola – narava je moj bog in gozd je moja cerkev //Petra Vrh Vrezec
21 Ali nam bo uspelo rešiti repaljščico pred izumrtjem? // Damijan Denac
26 Pomladna opazovanja v naravi
28 Naši dosežki v preteklem letu // Tilen Basle, Bia Rakar, Petra Vrh Vrezece
29 Skupinski popis ptic Pohorja je za nami // Tomaž Mihelič, Tilen Basle
30 Selitev gnezda bele štorklje v Ribnici // Damijan Denac
31 Varstvo črnočelih srakoperjev na Ajdovskem polju – delovna akcija // Peter Krečič
32 Varuhi velike uharice // Tomaž Mihelič
33 Alarm za naravo! // Tomaž Jančar, Tanja Šumrada, Bia Rakar
34 Ptice in vrt // Ivan Esenko
36 Teden rdečenogih postovk // Gregor Bernard
36 Dnevnik dogajanja v štorkljinem gnezdu // Jani Vidmar
38 Naj fotoulov // Vanesa Bezlaj, Ivo A. Božič, Ivan Esenko
39 Novice DOPPS
43 Rjavi jastreb // Al Vrezec

Vabljeni k branju!

PDF revije Svet ptic, leto 2015, letnik 21, številka 02
Elektronske različice revije so dostopne tudi v Arhivu revije Svet ptic.

Pričel se je Mladinski ornitološki raziskovalni tabor Štrk 2015

29. 6. 2015, Novice,Sporočila za javnost

Z današnjim dnem se je v Polani začel Mladinski ornitološki raziskovalni tabor Štrk 2015, ki bo združil 26 otrok iz vse Slovenije. Trajal bo do petka, 3. julija, mladi ornitologi pa bodo do takrat spoznavali ptice kulturne krajine in rečne loke ob reki Muri.

2014_11_11_ptice_bela_storklja_foto_dejan_bordjan

Na taboru bomo raziskovali tudi belo štorkljo, katera je v Sloveniji najštevilčnejša prav v Pomurju.
foto: Dejan Bordjan

Letošnji tabor je Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije organiziralo v sodelovanju z Zvezo za tehnično kulturo Slovenije. Potekal bo med 29. junijem in 3. julijem v Polani. 26 udeležencev bo na taboru spoznavalo, kako lahko z rednim spremljanjem številčnosti ptic, kot tudi s konkretnimi naravovarstvenimi akcijami pripomoremo k ohranjanju kulturne krajine, podrobneje pa bodo spoznali tudi rečni življenjski prostor ob reki Muri. Raziskovalno delo na taboru bo potekalo v skupinah, ki jih bodo vodili izkušeni ornitologi. Ob koncu tabora bodo mladi ornitologi analizirali dobljene podatke ter rezultate svojega dela predstavili javnosti, s čimer bodo prispevali k širjenju znanja in osveščanju na tem področju.

Na taboru bo največ pozornosti namenjene pticam kulturne krajine, kot tudi pticam rečne loke ob reki Muri. Udeleženci bodo tako z mentorji raziskovali vodne ptice na različnih vodnih površinah, smrdokavro, rjavega srakoperja, velikega skovika, pegasto sovo ter belo in črno štorkljo. Vse skupaj bo začinjeno z veliko mero zabave in otroške radosti, poskrbljeno pa bo tudi za športne aktivnosti in oddih v naravi.

Pridružite se nam na zaključni predstavitvi dela na Mladinskem ornitološkem raziskovalnem taboru Štrk 2015, ki bo v petek, 3. julija 2015, ob 16. uri v Lovenjakovem dvoru, Polana 40, 9000 Murska Sobota. Vljudno vabljeni!

Vabilo na zaključno predstavitev dela na taboru (pdf)

Objekti v NRŠZ dobivajo končno podobo

9. 6. 2015, Novice,Sporočila za javnost

Po postavitvi lesenih nosilnih konstrukcij objekti v Naravnem rezervatu Škocjanski zatok dobivajo končno podobo. Zaključujejo se gradbena in obrtniška dela pri izvedbi strehe, zunanjih sten in fasade, notranjih predelnih sten in tlakov bodočega centra za obiskovalce, kot tudi izvedba instalacij. V polnem teku je montaža lesene konstrukcije osrednje opazovalnice, v kratkem pa bosta postavljeni tudi novi opazovališči nedaleč stran od nje, kot tudi mestni vstopni objekt, mala opazovalnica in dodatno opazovališče pod ankaransko vpadnico.

Instalacije bodo v največji meri izkoriščale okoljske danosti lokacije

Center za obiskovalce dobiva končno podobo, foto: Borut Mozetič

Poleg zaključevanja obrtniških del trenutno poteka izvedba instalacij v bodočem centru za obiskovalce, ki so bile predmet posodobitve načrtov v letih 2012–2013, saj so se s hitrim tehnološkim napredkom na tem področju od priprave prvotnih načrtov med leti 2006 in 2007 pojavile nove in bolj učinkovite rešitve.

Posebna pozornost je bila v fazi posodobitve načrtov namenjena obnovljivim virom energije in povečanju debeline toplotne izolacije, tako da bo imel novozgrajeni center poleg ustrezne toplotne zaščite in zaščite pred soncem tudi napredne instalacije, ki v največji meri izkoriščajo okoljske danosti lokacije. Ob njem bodo tako nameščene toplotne črpalke, ki izkoriščajo toplotno energijo zraka, na strehi sosednjega servisnega objekta pa solarni in fotovoltaični kolektorji, katerih delovanje bodo obiskovalci lahko spremljali na zaslonih v centru. Odpadne fekalne vode objektov bodo očiščene v lastni biološki čistilni napravi, brez dodatnega obremenjevanja kanalizacijskega omrežja. Strehe vseh objektov bodo ekstenzivno ozelenjene, kar bistveno pripomore k omejitvi pregrevanja velikih pokritih površin ter večji lokalni absorpciji meteornih padavin. Primarna osvetlitev prostorov bo v največji možni meri naravna, dopolnila pa jo bo energetsko učinkovita umetna razsvetljava z varčnimi LED sijalkami.

Lesena konstrukcija osrednje opazovalnice, foto: Borut Mozetič

Trajnostna gradnja

Vse te rešitve kažejo na dosledno upoštevanje danes uveljavljenih principov trajnostne gradnje, ki upošteva ekologijo, ekonomijo in družbeno-kulturološka merila. Temeljijo pa na merilih javnega natečaja izpred desetih let, ki so bila že takrat trajnostno zastavljena tako na okoljskem, funkcionalnem in oblikovalskem kot tudi ekonomskem področju. Oboje se odraža v sami zasnovi objektov kot suho-montažnih stavb z dosledno uporabo naravnih materialov iz obnovljivih virov in naprednimi instalacijami. Osnovni gradnik je les, ki bo vgrajen v konstrukcijah, oblogah in opremi.

Po pričakovanjih bo rezervat ponovno odprt v jesenskih mesecih

Dela izvaja izbrani izvajalec Adriaing d.o.o. iz Kopra, projektantski nadzor vršijo arhitekti iz biroja Ravnikar Potokar d.o.o., strokovni nadzor pa Lokainženiring d.o.o. Zaključek izvedbe gradbenih, obrtniških in instalacijskih del je predviden v začetku julija, ko bodo stekli postopki za pridobitev uporabnega dovoljenja in notranje opremljanje objektov. Naravni rezervat bo po pričakovanjih vrata obiskovalcem spet odprl v jesenskih mesecih.

Financiranje

Celotna vrednost investicije skupaj z dokumentacijo in opremo je na podlagi odločbe o dodelitvi sredstev ocenjena na 3.373.380 EUR. Delno jo financira Evropska unija, in sicer iz Evropskega sklada za regionalni razvoj, ki prispeva 2.350.489,67 EUR. Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa krepitve regionalnih razvojnih potencialov za obdobje 2007-2013, razvojne prioritete Povezovanje naravnih in kulturnih potencialov, prednostne usmeritve Dvig konkurenčnosti turističnega gospodarstva.

Kontaktni osebi DOPPS: Bia Rakar: 031 269 811, Borut Mozetič: 041 643 703

Sporočilo za javnost, 9. junij 2015: Objekti v NR Škocjanski zatok pridobivajo končno podobo (PDF)

Za več informacij in fotografij obiščite spletno stran: http://skocjanski-zatok.org/ ali FB stran: https://www.facebook.com/skocjanskizatok

Repaljščica – življenje na robu izumrtja

9. 6. 2015, Novice

Na Bavarskem v Nemčiji, v mestu Helmbrecht, je med 27. in 29.5.2015 potekal prvi Evropski simpozij o repaljščici. Raziskovalci, naravovarstveniki in odločevalci iz 18 evropskih držav so predstavili najnovejša spoznanja o repaljščici in ocenili njen varstveni status.

Prvi Evropski simpozij o repaljščici je organiziral nemški LBV (Landesbund für Vogelschutz), oz. njihova sekcija Kreisgruppe Hof. Brezhibno organiziran dogodek je ponudil ves nadstandard, ki si ga udeleženci lahko zamislijo. Odličen zbornik simpozija nas je čakal že na konferenci in program se je odvijal tekoče in pregovorno nemško kvalitetno. Predstavljenih je bil 42 prispevkov. S prispevki iz Slovenije smo na konferenci iz Slovenije sodelovali Davorin Tome, Urška Koce in Damijan Denac. Med drugim smo predstavili učinek našega naravovarstvenega upravljanja v Naravnem rezervatu Iški morost na repaljščico, kjer smo uspeli lokalno povečati populacijo iz 14 na 25 parov.

Učinek naravovarstvenega upravljanja DOPPS na Naravnem rezervatu Iški morost na repaljščico, kjer smo uspeli lokalno povečati populacijo iz 14 na 25 parov. Graf: Damijan Denac

Ali nam bo uspelo rešiti repaljščico pred izumrtjem?

Kako dramatičen vpliv ima neprimerna raba travišč na repaljščico, pa je bila osrednja tema večine predavanj, saj so podatki iz srednje Evrope resnično srhljivi. Ta majhen ptiček, ki prečka Saharo v “non-stop” 2 do 3 dni trajajočem letu v katerem preleti 3.800 kilometrov in se obnemogel ustavi na obalah Severne Afrike, je neusmiljena tarča kulinaričnega lova, za nameček pa ga doma še čaka ekološka past travnikov, kjer mu pokosijo zarod, ali pa travnika sploh ne najde več.

In tako nam repaljščica izumira pred očmi. Eden od povodov konference je bilo že dlje časa prisotno mednarodno zavedanje o resnosti situacije stanja repaljščice. Zato smo na konferenci sprejeli »Evropsko resolucijo o repaljščici«, ki jo v prevodu v celoti objavljamo. Vzpostavljena je bila mednarodna delovna skupina z glavnim ciljem zaustaviti populacijski upad repaljščice prek številnih akcij. Glavni pobudnik ustanovitve skupine je bil prav Davorin Tome. Čaka nas trdo delo predvsem na področju kmetijske politike.

Prvi evropski simpozij o repaljščici: ŽIVLJENJE NA ROBU IZUMRTJA

Resolucija strokovnjakov ornitologov, varstvenih biologov in kmetijcev 18 evropskih držav, ki so se zbrali v Helmbrechtu, za nosilce oblasti:

Repaljščica je karizmatična in indikatorska vrsta stanja travišč, ptic selivk in biodiverzite širom Evrope. Predstavlja številne druge rastlinske in živalske vrste kmetijske kulturne krajine velike naravovarstvene vrednosti, ki jim prav tako koristijo ukrepi za varstvo repaljščice.

Udeleženci Prvega evropskega simpozija o repaljščici so zaskrbljeni nad dejstvom, da so se v mnogih evropskih državah populacije repaljščice v zadnjih 20ih letih zmanjšale za 50 pa vse do 90 %. Ponekod je celo izumrla. To je jasen signal izgube ekosistemskih storitev v Evropi, ki ga na našo lastno odgovornost ne jemljemo dovolj resno. Zato so nujni vsi varstveni ukrepi, da preprečimo nadaljevanje negativnega trenda v populacijah repaljščic.

Na prvem simpoziju o repaljščici se so se zbrali strokovnjaki ornitologi, varstveni biologi in kmetijci 18 evropskih držav, foto: arhiv DOPPS

Na prvem simpoziju o repaljščici se so se zbrali strokovnjaki ornitologi, varstveni biologi in kmetijci 18 evropskih držav, foto: DOPPS

Aktivni udeleženci simpozija zaključujejo, da je sodobno intenzivno kmetijstvo glavni razlog za populacijski upad in kritično stanje vrste.

Za varstvo in obnovo populacij repaljščic in njihovih habitatov simpozij poziva k naslednjim ukrepom na regionalnem in evropskem nivoju:

Izboljšanje kmetijstva, da ponovno vzpostavimo viabilne populacije repaljščic, njihovih habitatov in združb na traviščih, z varstvom, vzpostavljanjem in promocijo vrstno bogatih travišč, ekstenzivnih njivskih površin in vzpostavljanjem omrežja travnatih ali začasno iz rabe izvzetih pasov, v sodelovanju s kmeti in drugimi deležniki.
Izčrpne in ekonomsko atraktivne programe subvencij za sodelujoče kmete, ki bodo spodbudnejše od intenzivnega kmetijstva.
Izvajanje takšnih ukrepov za kmete.

Za varstvo repaljščice in njenih habitatov udeleženci pozivajo k nujnosti čezmejnega pristopa. To vključuje prepoved nelegalnega lova ptic. Čezmejno sodelovanje se mora okrepiti za razvoj varstvenih strategij z lokalnega na kontinentalni nivo.

V zaključku udeleženci Prvega evropskega simpozija o repaljščici pozivajo k takojšnji in koordinirani akciji za izvajanje učinkovitih ukrepov varstva repaljščice po Evropi. Samo tako bo možno doseči evropske cilje biodiverzitete v kmetijstvu do leta 2020.

Evropska resolucija o repaljščici – “European Whinchat Resolution“ (pdf)
Prispevek: Upravljanje vlažnih travnikov in vpliv na repaljščico, avtor: Damijan Denac (pdf)