Kosci na Ljubljanskem barju izginjajo zaradi zgodnje košnje

Kosec je vrsta ptice suhih ali močvirnih ekstenzivnih travnikov, ki se k nam priseli v mesecu maju. Za njegovo uspešno gnezdenje in preživetje je izredno pomembno, da so takšni travniki negnojeni, predvsem pa da so košeni zelo pozno. V letu 2014 smo na društvu skupaj z Zavodom Republike Slovenije za varstvo narave in Javnim zavodom Krajinski park Ljubljansko barje izvedli popis pokošenosti travnikov na Ljubljanskem barju.

2015_3_4_trabniki_barje_popisi_DOPPS

Rezultati popisa in kartiranja lepo kažejo problematiko na Ljubljanskem barju – zgodnjo košnjo.
vir: DOPPS

Cilj popisa je bilo ugotoviti pokošenost travnikov na območju SPA Ljubljansko barje, poudarek pa je bil predvsem na času košnje in kolikokrat v letu se ta izvede. Datumi popisov so sovpadali s ključnimi mejniki gnezditvene fenologije kosca, saj so to obdobja, ko je kosec zelo občutljiv na vse posege v njegovem življenjskem prostoru.

  • 20. maj – začetek valjenja prvih samic
  • 5. – 25. junij – izvaljeni mladiči prvega legla
  • 10. julij – 5. avgust – mladiči prvega legla postano sposobni leteti

Rezultati – upravljanje travnikov na Ljubljanskem barju za kosca ni primerno

Skupaj smo popisali 3.269 ha površin, kar predstavlja 26,4% površine SPA Ljubljansko barje. Nekoliko več kot 60% popisanih površin so predstavljali travniki, 23% površin njive, ostanek pa je pripadal drugim načinom rabe tal. Iz vseh treh popisov lahko zaključimo, da predstavljajo travniki na Ljubljanskem barju veliko ekološko past, saj za kosce izgledajo kot primeren gnezditveni habitat, v resnici pa gre za smrtonosno past. Ob tretjem popisu je bilo tako nepokošenih le še 23,7% travnikov, v tem času pa večina mladih koscev še ni sposobna ubežati kosilnici. To pomeni, da več kot tri četrtine travnikov na Barju koscu ne omogoča uspešne gnezditve!

“Ljubljansko barje je daleč najpomembnejše območje za kosca v državi. Še leta 1999 smo tu zabeležili 238 pojočih samcev, skoraj polovico nacionalne populacije. Do danes se je število več kot prepolovilo, lani smo jih zabeležili le še 114. A naša raziskava pokošenosti razkriva, da je večina teh preostalih koscev na Barju ujeta v smrtonosno ekološko past, saj se travniki pokosijo, še preden so mladiči sposobni ubežati kosilnici,” je povedal Tomaž Jančar, varstveni ornitolog DOPPS.

Več o koscu si lahko prebere v zavihku Karizmatične vrste, o naših prizadevanjih za ohranitev koscev na Ljubljanskem barju pa na tej povezavi.

Kratko poročilo: Popis pokošenosti travnikov na Ljubljanskem barju v letu 2014 (pdf)

Pomlad je že pred vrati

Podatke o prvih opazovanjih kmečkih lastovk smo letos prejeli iz Grčije, pri nas pa lahko že poslušamo žvižganje škorcev, ki so eni izmed prvih znanilcev, da je pomlad tik pred vrati.

2015_3_2_cebelar_SANarava se pripravlja na prihod pomladi, kmalu bo vse, kar bodo potrebovale ptice selivke, ko se vrnejo v naše kraje, nared. Izginil bo sneg, zemlja se bo odtalila, živali se bodo prebudile iz zimskega spanja, popki na drevesih in grmih se bodo napeli, v zraku bo vedno več žuželk, ki so hrana za ptice selivke. Na milijone ptic se bo, tako kot vsako leto, vrnilo v Evropo in Azijo, kjer bodo vzgojile svoj zarod.

Na njihovi selitveni poti jih bodo spet spremljali otroci in drugi ljubitelji ptic ter na spletni strani projekta Pomlad prihaja! beležili svoja prva opazovanja petih vrst ptic selivk: kmečke lastovke, kukavice, bele štorklje, hudournika in čebelarja.

Letos vas vabimo, da uredite svoj vrt ali balkon tako, da bo pticam čim bolj prijazen – izdelajte in namestite gnezdilnice, posadite grmovje ali drevo, ki bo pticam služilo kot zavetje in prehranjevališče. Na spletni strani projekta lahko že zdaj najdete mnogo koristnih napotkov, kako pomagate pticam, tako na vrtu kot v vaši okolici. Nekaj predlogov kako urediti pticam prijazen vrt pa najdete tudi tukaj.

To leto smo v okviru projekta ponovno pripravili različne aktivnosti tako za mlade kot tudi za ostale. Mladi do 16. leta lahko že sedaj sodelujejo v risarskem natečaju »Popoln vrt« (1. nagrada je daljnogled Opticron!), povabili smo vas že k 1. delu fotografskega natečaja na Flickr spletni strani, aktivnosti projekta pa lahko od letošnjega leta spremljate tudi na Facebook-u. Nikakor pa to pomlad ne pozabite vnesti svojih prvih opazovanj petih vrst znanilk pomladi! To lahko storite do 21.junija 2015. Vabljeni k sodelovanju.

Če bi želeli vračanje ptic selivk spremljati v razredu ali na sprehodu, smo za vas pripravili tudi priročen letak ter plakat, ki ga lahko izobesite v razredu in skupaj z otroci spremljate prihod naših ptic. Le te izpolnjene pošljite na društvo najkasneje do 31.5.2015.

 

Gugalnica 2015

Gugalnica je družabni skupinski popis velike uharice, največje evropske sove. Je dogodek, kjer se preliva znanje in pozitivna energija. Na popisu združimo koristno s prijetnim, zato vsak od udeležencev gugalnice doprinese, da lahko preiščemo večje območje in da nam je druženje po popisu prijetnejše.

Spet z veseljem najavljamo Gugalnico 2015 in vas vabimo, da se nam pridružite.

2015_2_27_velika_uharica_tomaz_mihelic_

Velika uharica.
foto: Tomaž Mihelič

»Vsako leto nas je več in letos bomo skupinski popis organizirali že na treh lokacijah. Začeli bomo z gugalnico na Krasu, nadaljevali pa na Dolenjskem in Štajerskem v prihodnjih dneh« je o letošnji Gugalnici povedal Tomaž Mihelič, organizator popisa.

Gugalnica bo na Krasu letos potekala v petek, 13. marca 2015, popoldan (rezervni »vremenski« datum je teden kasneje ob istem času). Zborno mesto bo ob 16.30 pri Škocjanskih jamah. Lahko si rezervirate kar oba dneva in če nam uspe že prvi petek, najdemo za drugega še kaj boljšega. Dogodka se lahko udeleži prav vsak, saj popis velike uharice ne zahteva nobenega predznanja, vse potrebno pa boste lahko izvedeli pred samim popisom.

»Tako kot v preteklih dveh letih so nam v Parku Škocjanske jame spet odstopili odlično lokacijo za druženje po popisu in letos bo spet zanimivo. Še sam sem presenečen, kaj vse se zgodi v enem samem letu varuhov.« še dodaja Tomaž.

Več in formacij v zvezi s popisom na Dolenjskem in na Štajerskem pa sporočimo v prihodnjih dneh.

Če želite izvedeti več o veliki uharici, naših raziskavah in trudu za njeno ohranjanje vas vabimo, da obiščete našo spletno stran.

Obveščamo vas, da bo popis velike uharice na Krasu potekal v petek 13. marca 2015.

Zaradi lažje koordinacije dogodka vas prosimo, da svojo udeležbo potrdite Tomažu Miheliču (tomaz.mihelic@dopps.si, 031-438-545)

Zborno mesto Gugalnice na Krasu

Zborno mesto Gugalnice na Krasu

Dodatne informacije o popisu velike uharice na Krasu. pdf
Sporočilo za javnost – Gugalnica 2015 .pdf

Mladi spoznavali naravno bogastvo reke Drave

Na letošnjem Zimskem mladinskem ornitološkem raziskovalnem taboru Drava 2015, ki je potekal od 14. do 18. fabruarja 2015 na Osnovni šoli Breg, Ptuj, je 15 udeležencev spoznavalo naravno bogastvo reke Drave in širše okolice, ki jo je skozi zgodovino izoblikovala naša največja reka. Tabor je organiziralo Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (DOPPS) v okviru projekta »LIVEDRAVA« (LIFE11 NAT/SI/882, izpeljanim s prispevkom LIFE, finančnim instrumentom Evropske unije), ki je namenjen obnovi rečnega ekosistema nižinskega dela Drave v Sloveniji.

2015_02_20_teren_Breg_TilenBasle

Udeleženci med opazovanjem vodnih ptic na Ptujskem jezeru.
foto: Tilen Basle

Na Zimski mladinski ornitološki raziskovalni tabor se je letos prijavilo 15 udeležencev iz vse Slovenije. Delo je potekalo v petih skupinah, ki so jih vodili mentorji, izkušeni ornitologi. Mladi so se na taboru učili prepoznavanja ptic in načinov njihovega raziskovanja, se seznanili z naravovarstveno tematiko ter izmenjavali ideje in izkušnje z vrstniki, ki jim je skupno zanimanje za ptice in naravo.

Ptice so raziskovali od zgodnjih jutranjih do poznih večernih ur. Vsaka skupina se je posvetila raziskovanju določene teme, poudarek pa je bil na zimskih gostih, pticah, ki se na reko Dravo in priselijo le pozimi. Udeleženci so ob koncu tabora obdelali pridobljene podatke, pripravili poročila, plakate in predstavitve ter rezultate svojega dela predstavili javnosti, s čimer so prispevali k širjenju znanja in osveščanju na tem področju.

2015_02_20_skupinska_taborBreg_DominikBombek

Udeleženci in mentorji tabora, ki je tokrat potekal v sklopu projekta LIVEDRAVA.
foto: Dominik Bombek

Mladi so bili nad opazovanji in novimi znanji, ki so jih pridobili na taboru navdušeni. Vanesa Bezlaj iz Medvod o tem, zakaj se je začela ukvarjati ravno s pticami: »Preprosto so mi všeč, morda zato ker letijo in so zaradi tega tako svobodne. Prav tako mnoge izmed njih prav lepo pojejo.«

»Ornitoloških taborov se rad udeležujem, ker na njih vidimo zanimive vrste ptic, ki jih na izletu z družino ali okoli doma ne vidim.« je povedal Rok Lobnik iz Maribora in dodal: »S pticami in naravo poskušam navdušiti tudi sošolce, vendar se jim včasih zdim malce tečen.«

»Z ornitološkimi tabori želimo mlade navdušit nad opazovanjem ptic, predvsem pa v njih vzbuditi skrb in čut za naravo. Danes mladi vse preveč časa preživijo za računalniškimi ekrani, zaradi česar zgubljajo stik z naravo. Preko zabavnega, poučnega, hkrati pa raziskovalnega dela jim tako približamo naravo ter predstavimo ekološke zakonitosti. Potrebno je razumeti, da se danes izdelki na policah trgovin ne znajdejo kar tako, vse pride iz zemlje.« je povedal Tilen Basle, vodja tokratnega tabora.

Projekt z naslovom »Obnova rečnega ekosistema nižinskega dela reke Drave v Sloveniji« ali na kratko LIVEDRAVA je zaživel leta 2012 in bo trajal vse do konca leta 2017. Na območju reke Drave izvajamo ukrepe za izboljšanje habitatov gnezdečih in selečih se vrst ptic ter drugih ogroženih rastlinskih in živalskih vrst. Nekdanje bazene Tovarne sladkorja Ormož preurejamo v naravni rezervat, kjer bomo ponovno vzpostavili selitvene poti za seleče se ptice, hkrati pa bo rezervat imel pomembno raziskovalno in izobraževalno vlogo.

Sporočilo za javnost: Mladi spoznavali naravno bogastvo reke Drave (pdf)

Nove številke revije Acrocephalus

V teh dneh so izšle tri številke društvene revije Acrocephalus, s čimer smo zaključili letnika 34 in 35.

Acrocephalus

V zadnji številki letnika 35 so predstavljeni rezultati zimskega popisa belorepca vzdolž celotne Donave.

Številka 158/159 je bibliografija Acrocephalusa od leta 2000 do leta 2013. V njej so zbrani podatki o vseh prispevkih, ki so v tem času izšli v reviji ne glede na rubriko. Posebno koristno je “Kazalo ptic”, v katerem so zbrane vse vrste, ki so bile v prispevkih omenjene, vključno z državo, iz katere je podatek. Kazalo bo tako olajšalo pisanje preglednih člankov o slovenskih pticah in pripravo kratkih notic “Iz ornitološke beležnice”.

V številki 160/161 so izšla tri poročila: o obročkovalni dejavnosti, redkih vrstah ptic in zimskem štetju vodnih ptic. Poročilo o obročkovalni dejavnosti je obogateno tudi s preliminarno analizo možnosti vzpostavitve omrežja “lovišč s stalnim naporom”, ki so podrobneje predstavljena tudi v tematskem uvodniku. V številki je predstavljena tudi letna dinamika pojavljanja vodnih ptic na odseku Drave v Mariboru, kar je prvi slovenski članek, ki obravnava vodne ptice v urbanem okolju. Poleti 2014 je bila v slovenskem morju prvič opazovana jata strmoglavcev Morus bassanus, ki je bila tudi fotografirana. Opazovanje je opisano v kratkem članku, ki podaja tudi pregled pojavljanja vrste v Jadranskem morju.

V številki 162/163 so predstavljeni rezultati zimskega popisa belorepca Haliaeetus albicilla, opravljenega leta 2014 vzdolž celotne Donave, kjer so našteli 550–700 teh orlov. Dva članka obravnavata problematiko ptic kulturne krajine, ki ji je posvečen tudi uvodnik: med letoma 1999 in 2010 se je število teh ptic na Kozjanskem precej zmanjšalo, na Cerkniškem jezeru pa je zaraščanje pomemben dejavnik, ki vpliva na sestavo ptičje združbe. Za ohranjanje vrstne pestrosti na tem posebnem varstvenem območju je zato potrebno pripraviti načrt naravovarstvenih ukrepov, ki bodo zagotovili zadostno pestrost habitatov. V Parku Škocjanske jame je pomembna kolonija planinskih hudournikov Apus melba, velika uharica Bubo bubo pa je izumrla. Bo tam še kdaj gnezdila? Znano je, da vreme pomembno vpliva na selitev ptic; po vremenski ujmi jeseni 2012 se je na zadrževalniku Medvedce zbralo veliko število vodnih ptic, nekatere celo v najvišjem doslej zabeleženem številu za Slovenijo. Med kratkimi noticami “Iz ornitološke beležnice” velja tokrat izpostaviti prve prispevke iz obmejnega območja Italije.

Želimo vam prijetno branje!

Uničili reko Iščico

Delna privatizacija javne vodnogospodarske službe pred leti že kaže uničujoče posledice za naravo in za poplavno varnost. V sklopu protipoplavnega akcijskega načrta je Hidrotehnik prejšnji mesec v celoti uničil obrečno mehkolesno loko na spodnjih 5 kilometrih toka reke Iščice na Ljubljanskem barju.

Bager  vodnogospodarsko podjetje Hidrotehnik, foto: Tomaž Jančar

Bager vodnogospodarsko podjetje Hidrotehnik, foto: Tomaž Jančar

Akcijski načrt interventnih aktivnosti zaradi poplav

Po več velikih poplavah lani je novembra Vlada RS na vrat na nos sprejela »Akcijski načrt interventnih aktivnosti zaradi poplav«. Vlado je treba pohvaliti za hiter odziv, ne pa tudi za kvaliteto dokumenta. Ker je pred dobrim desetletjem Slovenija privatizirala pomemben del javne vodnogospodarske službe, je pri strokovnih odločitvah zdaj v preveliki meri odvisna od interesov privatnih vodarskih podjetij.

Tako se je v nujnem akcijskem načrtu znašla vrsta dragih projektov, ki za poplavno varnost nimajo nikakršnega pomena. Med njimi je bila tudi 100.000 EUR »vredna« sanitarna sečnja obrežnega vrbovja ob reki Iščici na Ljubljanskem barju. Tu je treba poudariti, da je Iščica ena od redkih skoraj v celoti ohranjenih naravnih rek v državi, varovana z režimom krajinskega parka in območja Natura 2000.

Sanitarna sečnja, foto: Tomaž Jančar

Sanitarna sečnja, foto: Tomaž Jančar

Sporna dela na Iščici

Vodnogospodarsko podjetje Hidrotehnik d.d. je sporna dela na reki Iščici izvedlo v januarju 2015. V celoti so posekali vse obrežne gozdiče in mejice, med njimi številne stoletne vrbe. Pustili so le po eno drevo na vsakih 20 do 30 m. Uničenje je bilo izvedeno na spodnjih 5 km toka reke Iščice od izliva v Ljubljanico gorvodno. S tem je bil uničen dragocen življenjski prostor. Narava bo potrebovala stoletje, da bo v celoti zacelila zadane rane.

Namen pregrešno drage sečnje stoletnih vrb in obrežnih mejic naj bi bil »Izboljšanje prevodnosti in zmanjšanje poplavnosti«, kar je popolni nesmisel. Ljubljansko barje je naravni zadrževalnik visokih voda, ki varuje Ljubljano pred povodnjimi. Ob visokih vodah na Barje priteče tudi več kot 700 m3 vode na sekundo, Ljubljanica pa jo lahko odvede z Barja manj kot 300 m3/s. Če bi z vodnogospodarskimi deli uspeli pomembno povečati odtok vode z Barja (npr za 100 m3/s), bi s tem povzročili petstoletne poplave v vzhodnem delu Ljubljane, potopili Papirnico Vevče in naselja še naprej dolvodno. Na Barju pa bi kljub temu vode ne bilo bistveno manj.

Damijan Denac, direktor DOPPS: »Videti je, da je tu nekdo zlorabil stisko ljudi, ki so jih prizadele poplave. Namesto da bi se ukvarjali z reševanjem poplavne ogroženosti, so podjetneži med interventna dela vključili projekte, ki v normalnih razmerah ne bi prestali resne strokovne presoje

Kupi hlodovine in vejevja, foto: Tomaž Jančar

Kupi hlodovine in vejevja, foto: Tomaž Jančar

Nezakoniti posegi

Ker so se akterji pri uničevanju Iščice sklicevali na nujnost posega – grozila naj bi namreč neposredna nevarnost za življenja in premoženje ljudi (!) – so se Iščice lotili brez slehernih dovoljenj, ki so sicer predpisana za poseganje v zavarovana območja narave in v območja Natura 2000.

Nezakoniti poseg je DOPPS dne 19.1.2015 prijavil okoljski inšpekciji, ki je nemudoma ukrepala. Uničujoča dela so bila še isti dan ustavljena, a škoda je bila na večjem delu Iščice že storjena. Še isti dan (19.1.2015) je DOPPS od ARSO zahteval dokumente in dovoljenja, na osnovi katerih se je poseg izvršil. Do danes ARSO na zahtevo še ni odgovorila.

Uničena  reka Iščica, foto: Barbara Vidmar

Uničena reka Iščica, foto: Barbara Vidmar

Pri uničenju Iščice so bili prekršeni številni nacionalni in evropski predpisi. Od vodne in habitatne direktive, do Zakona o ohranjanju narave. Obstaja tudi sum kaznivega dejanja uničenja zavarovanega območja. V prihodnjih tednih bomo na DOPPSu podrobno preučili primer in pretehtali možnosti, da se proti odgovornim osebam sprožili ustrezne kazenske postopke in postopke za ugotovitev okoljske škode.

Sporna dela na Iščici je izvedlo isto podjetje (Hidrotehnik) in v okviru istega protipoplavnega akcijskega načrta, kot nedavno uničenje pomembnega drstišča soške postrvi na reki Soči. Takrat je svetovna naravovarstvena organizacija WWF o uničenju drstišča obvestila Evropsko komisijo.

Irena Kavčič, predstavnica alpskega programa WWF: »Tudi v primeru Soče je bila kršena evropska in nacionalna zakonodaja. Na to smo opozorili v protestnem pismu, ki smo ga skupaj z ostalimi nevladnimi organizacijami poslali na okoljsko ministrstvo. Zahtevali smo takojšnjo zaustavitev del in ponovno revizijo ukrepov ob sodelovanju strokovnjakov s področja varstva narave in ribištva, vendar odgovora nismo prejeli«.

Za okoljsko ministrico pa ostajajo naslednja neodgovorjena vprašanja:
• katere osebe so predlagale, da se uničevanje Iščice financira iz interventnih protipoplavnih sredstev
• ali bo ministrstvo izvajalcu uničujočega posega izplačalo načrtovanih 100.000 EUR protipoplavnega denarja kljub temu, da je bil poseg izveden nezakonito in da pomeni nenamensko trošenje protipoplavnega denarja;
• ali se ministrici ne zdi, da rečno nadzorništvo in projektiranje protipoplavnih ukrepov ne moreta biti prepuščena privatni podjetniški pobudi, in
• ali ministrica razmišlja, da bi ju vrnili pod okrilje javne vodarske službe.
• ali se ministrici ne zdi smiselno, da bi sporni akcijski načrt zdaj končno dali preveriti neodvisnemu strokovnjaku za poplavno varnost

Sporočilo za javnost (pdf)

Zimski mladinski ornitološki raziskovalni tabor Drava 2015

Letos bo Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije organiziralo Zimski mladinski ornitološki raziskovalni tabor, ki bo med 14. in 18. februarjem potekal na Ptuju. Otroci iz vse Slovenije bodo tako imeli priložnost na zabaven način spoznavati bogat in dragocen življenjski prostor ob reki Dravi.

2015_2_11_Tabor_Skofije_BojanaLipej

Udeleženci Zimskega mladinskega ornitološkega raziskovalnega tabora v Škofijah leta 2013.
foto: Bojana Lipej

Tabor je vključen v projekt »LIVEDRAVA« (izpeljanim s prispevkom LIFE, finančnim instrumentom Evropske unije), ki je namenjen obnovi rečnega ekosistema nižinskega dela Drave v Sloveniji. 20 udeležencev bo med drugim spoznavalo, kako lahko z rednim spremljanjem številčnosti ptic, kot tudi s konkretnimi naravovarstvenimi akcijami pripomoremo k ohranjanju rečnega življenjskega prostora in njegovih prebivalcev. Raziskovalno delo na taboru bo potekalo v skupinah, ki jih bodo vodili izkušeni ornitologi. Ob koncu tabora bodo mladi ornitologi analizirali dobljene podatke ter rezultate svojega dela predstavili javnosti, s čimer bodo prispevali k širjenju znanja in osveščanju na tem področju.

Vabimo vas, da se nam pridružite na zaključni predstavitvi dela na taboru, ki bo v sredo, 18. februarja 2015, ob 16. uri v prostorih Osnovne šole Breg, Rogaška cesta 6, 2250 Ptuj.

Veselimo se srečanja z vami!

Vabilo na zaključno predstavitev dela na taboru pdf

 

1. KOPS

V soboto, 31. januarja 2015, je v prostorih Prirodoslovnega muzeja Slovenije potekal prvi Kongres obročkovalcev ptic Slovenije v organizaciji Slovenskega centra za obročkanje ptičev (SCOP) in Prirodoslovnega muzeja Slovenije (PMS). Ob 88. letnici neprekinjene obročkovalske dejavnosti v Sloveniji so obročkovalci na skupnem srečanju izmenjali znanja in izkušnje.

Za privabljanje ptic se od leta 1982  poleg najlonskih mrež uporabljajo tudi zvočni posnetki. Foto: Vojko Havliček

Za privabljanje ptic se od leta 1982 poleg najlonskih mrež uporabljajo tudi zvočni posnetki.
foto: Vojko Havliček

88 let obročkanja ptic v Sloveniji

Zametki obročkovalske dejavnosti v Sloveniji sežejo že v leto 1909. Po ustanovitvi Ornitološkega observatorija leta 1926 se je z letom 1927 v Sloveniji začela organizirana obročkovalska dejavnost, ki neprekinjeno poteka vse do danes. Od ustanovitve observatorija je število obročkanih ptic in najdb ves čas naraščalo. Povečevalo se je predvsem na račun razvoja metodologije lova, ki se od leta 1972 izvaja izključno z najlonskimi mrežami. Sodobne tehnike pa naše znanje o pticah še dodatno bogatijo, saj omogočajo nove pristope k njihovemu označevanju ter natančnejše beleženje njihovih poti in usod.

Obročkovalska dejavnost že od samega začetka temelji na prostovoljnem delu usposobljenih sodelavcev, ki morajo pridobiti ustrezno dovoljenje. V letu 2013 je 51 obročkovalcev z obročki označilo kar 73.529 ptic, v zadnjih letih pa se na leto sicer obročka okoli 100.000 ptic. Po številu obročkanih ptic na obročkovalca, skoraj 2000, je Slovenija na drugem mestu med evropskimi državami.

1. Kongres obročkovalcev ptic Slovenije (KOPS) – ključno je sodelovanje

Kar 45 slovenskih obročkovalcev se je v soboto, 31. januarja 2015, srečalo na prvem kongresu (KOPS), ki sta ga SCOP in PMS organizirala v prostorih muzeja. Na kongresu so bile predstavljene številne obročkovalske dejavnosti v Sloveniji, vključno z novimi pristopi označevanja ptic, kot so telemetrija na repaljščici, GPS telemetrija na črni štorklji in sredozemskem vranjeku ter barvno označevanje pobrežnikov v Krajinskem parku Sečoveljske soline.
Srečanje je bilo odlična priložnost za izmenjavo mnenj in izkušenj na področju obročkanja ptic. Tovrstna skupna srečanja so odlična priložnost za sodelovanje in medsebojno dopolnjevanje znanj, ki lahko prispeva k razvoju te pomembne dejavnosti v Sloveniji.

Al Vrezec, strokovni vodja Slovenskega centra za obročkanje ptičev, o izzivih obročkanja ptic v Sloveniji: »Prizadevali si bomo, da bodo ta srečanja postala redna, delo obročkovalcev pa bo postalo še večji izziv tako za sedanje kot bodoče rodove, ki jih združuje skupna, sedaj zares že dolgoletna, tradicija.«

Najzanimivejše najdbe: (vrste in razdalje)
1999: kraljičica prvič ujeta v Sloveniji na Ljubljanskem barju
2000: kobilar Slovenija – Kongo: 6356 km
2006: krivokljun Rusija – Slovenija: 2528 km
2007: bela štorklja Slovenija – Južnoafriška republika: 7814 km
2007: ujet več kot 17 let star čižek, obročkan leta 1990, najstarejši v Evropi
2013: 25 let star labod grbec z nemškim obročkom iz leta 1988
2014: rubinasti slavec prvič v Sloveniji ujet v Ormožu

Podrobnejše informacije o obročkanju ptic v Sloveniji lahko preberete na spletni strani Slovenskega centra za obročkanje ptičev.

Akcija “Ptice okoli nas” je zaključena, tukaj so že prvi rezultati

V nedeljo se je zaključila akcija Ptice okoli nas, ki je potekala ves pretekli teden in je združila opazovalce ptic po vsej Sloveniji. Namen akcije je ugotoviti stanje naših pogostih vrst ptic ter ljudem približati naravo in vzbuditi čut zanjo. Odziv ljudi je bil odličen, imamo pa tudi že prve delne rezultate akcije.

IMG_1317

Taščica je v okolici naših domov pogosta vrsta.
foto: Tilen Basle

Z akcijo Ptice okoli nas smo pričeli v letu 2009 in od takrat v njej vsako leto sodeluje več sto opazovalcev, ki v tednu akcije preštejejo tudi več kot 10.000 ptic. V letu 2013 smo uvedli elektronski vnos podatkov na naši spletni strani in od takrat lahko podatke pridobimo veliko hitreje, njihova obdelava pa je lažja. Prav zato vam lahko že danes posredujemo nekaj delnih rezultatov!

Do danes je podatke o opazovanjih elektronsko oddalo 438 popisovalcev, ki so skupaj opazili 10.274 osebkov ptic. Te so pripadale 55 vrstam, tri najštevilčnejše pa so bile domači vrabec, velika sinica in siva vrana.

Vsem, ki ste letos z nami preštevali ptice okoli nas se najlepše zahvaljujemo za sodelovanje in hkrati upamo, da je bilo to za vas in vaše bližnje posebno doživetje. Hkrati naprošamo vse, ki podatkov še niste sporočili, da to storite čim prej.
Priporočamo uporabo spletnega obrazca.