Na Ljubljanskem barju zaživel projekt ŽivoLjuB: od gnezdilnic za ptice in podhodov za vidro do obnove Ribnikov v dolini Drage

Na Ljubljanskem barju bodo do leta 2029 na skoraj 294 hektarih celovito obnavljali in izboljševali travniške, barjanske in vodne habitate ter življenjske prostore 14 ogroženih rastlinskih in živalskih vrst. Eden največjih posegov projekta ŽivoLjuB bo obnova vodnih objektov v Naravnem rezervatu Ribniki v dolini Drage pri Igu, kjer so se dela že začela.Skupna vrednost projekta znaša 8.839.251,23 evra.

Cilj projekta ŽivoLjuB – Izboljšanje stanja izbranih vrst in habitatnih tipov na Ljubljanskem barju je okrepiti značilni mozaik Ljubljanskega barja – vlažne travnike, barja, njive, mejice, jarke in vodne površine, ki so namenjeni varstvu narave in zagotavljanju življenjskega prostora številnim ogroženim vrstam.

»Ljubljansko barje je izjemen preplet življenjskih okolij, vendar so se številni njegovi habitati v zadnjih desetletjih skrčili ali poslabšali. Veseli me, da s kohezijskimi sredstvi v projektu ŽivoLjuB prehajamo od načrtov k obsežnim ukrepom na terenu – od obnove mokrotnih travnikov do vodnih habitatov,« je povedal Janez Kastelic, direktor Javnega zavoda Krajinski park Ljubljansko barje, ki vodi projekt. Poudarja, da varstvo narave ni pomembno le zaradi ohranjanja biotske raznovrstnosti, temveč tudi zaradi človeka: »Le zdravi in odporni ekosistemi lahko dolgoročno zagotavljajo ključne ekosistemske storitve, kot so čista voda, uravnavanje poplav, rodovitnost tal in blaženje podnebnih sprememb.«

Prvi ukrepi na terenu že dajejo rezultate

»Jedro projekta je obnova življenjskih prostorov – mokrotnih travnikov, barij in vodnih habitatov –, z izboljšanjem njihovega stanja pa dolgoročno pomagamo tudi vrstam, ki so od njih odvisne. Ukrepi bodo zato segali od prilagojene košnje, opuščanja gnojenja, odstranjevanja lesne zarasti in invazivnih tujerodnih rastlin do izboljševanja vodnih razmer in vračanja avtohtonih rastlin. Ob tem bomo izvajali tudi konkretne ukrepe za posamezne ogrožene vrste: za hribskega urha bomo denimo vzpostavljali majhna mrestišča, vidri uredili suhe brežine pod mostovi, za repaljščico pa puščali nepokošene pasove. Na osmih travnikih smo ji že namestili umetne preže, velikemu skoviku pa je na voljo že 55 novih gnezdilnic – v osmih je bila gnezditev že uspešna,« je povedala Petra Hladnik iz JZ KPLB.

Vseh 14 ciljnih vrst projekta je ogroženih, pri nekaterih pa je stanje še posebej resno. Med njimi je barjanski okarček, eden najbolj ogroženih dnevnih metuljev v Evropi, katerega življenjski prostor na Ljubljanskem barju se je močno skrčil. Osebke vzgajajo v nadzorovanem okolju in jih doseljujejo v dve obstoječi, med seboj nepovezani lokalni populaciji. V prvem letu projekta so v gojilnici že vzgojili in v naravo izpustili 436 barjanskih okarčkov.

Pri projektu ima pomembno vlogo tudi partner projekta Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (DOPPS). »Travniške ptice so dober pokazatelj stanja krajine. V Evropi se je njihova številčnost v manj kot 50 letih zmanjšala za kar 60 odstotkov,« je povedal direktor Tilen Basle. »Že nekaj tednov razlike v času košnje, nepokošeni pasovi in dovolj mirna gnezdišča lahko bistveno povečajo možnosti za uspešno gnezdenje. Na DOPPS že dolgo upravljamo Naravni rezervat Iški morost, v projektu ŽivoLjuB bomo to delo lahko še nadgradili – ne le z ukrepi za posamezne vrste, kot so kosec, priba, repaljščica, prepelica ali veliki skovik, ampak predvsem z obnovo njihovih življenjskih prostorov. Brez kakovostnih, dovolj velikih in ustrezno upravljanih travnikov dolgoročnega izboljšanja stanja teh vrst ne more biti,« dodaja Basle.

Namestili smo 55 gnezdilnic za velikega skovika. Foto: Polona Božič, DOPPS

Ribniki v dolini Drage: celovita obnova na občutljivem območju

Posebej zahteven del projekta je obnova Ribnikov v dolini Drage. Če bo na voljo dovolj sredstev, bodo do leta 2029 postopoma obnovili 10 umetnih ribnikov. Ribniki, ki so nastali že v 18. stoletju, so danes naravna vrednota državnega pomena in izjemno bogat življenjski prostor. O tem priča že popis Bioblitz – leta 2017 so strokovnjaki v samo 24 urah našteli 1.588 vrst rastlin, živali in gliv, med njimi 206 vrst z rdečega seznama ogroženih vrst in 144 zavarovanih vrst.

»Ribniki v Dragi so za občino Ig pomemben in prepoznaven prostor, ki je blizu tako domačinom kot obiskovalcem. Obnova je velika, zahtevna in težko pričakovana. Veselimo se tudi obnove Koščeve učne poti ter drugih naravovarstvenih ukrepov, ki jih bodo izvajali v okviru projekta ŽivoLjuB in ohranjali barje kot prostor narave, učenja in doživljanja,« je povedala Maja Zupančič z Občine Ig.

Posamezne ribnike bodo postopoma izpraznili, sanirali nasipe ter obnovili vodne objekte. Dela bodo potekala po fazah in največ na dveh ribnikih hkrati, da bo vpliv na naravo čim manjši. Obnova bo zagotovila stabilnejši vodni režim ter boljše življenjske pogoje za dvoživke, močvirsko sklednico in druge vodne organizme ter navadnega koščaka, ki živi v potoku Draščica. V času trajanja gradbenih del bo gibanje obiskovalcev ob posameznih ribnikih začasno omejeno glede na potek faze prenove.

Novih 109 hektarjev zemljišč za dolgoročno varstvo narave

Projekt vključuje tudi odkup 109 hektarjev naravovarstveno pomembnih zemljišč. Na skupno 176 hektarih bodo izvedeni ukrepi izboljšanja in obnove, na dodatnih površinah pa ukrepi ohranjanja.

»Ljubljansko barje je edinstven naravni prostor na robu glavnega mesta in je izjemnega pomena za celotno Ljubljansko urbano regijo. Projekt ŽivoLjuB dokazuje, kako lahko z evropskimi in nacionalnimi sredstvi, povezani v odlično partnerstvo, ustvarjamo trajne pozitivne spremembe v prostoru,« je poudarila mag. Lilijana Madjar, direktorica RRA LUR.

ŽivoLjuB bo naravo približal tudi obiskovalcem. Obnovljena bo Koščeva učna pot v Naravnem rezervatu Iški morost z učno-doživljajskimi tablicami in novo opazovalnico za ptice, Pot med jelšami pa bo nadgrajena z novimi interpretacijskimi vsebinami ter podaljšana za 3 kilometre do Vodovodnega mostu čez Ljubljanico.

Skupna vrednost projekta ŽivoLjuB znaša 8,8 milijona evrov. Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj prispeva 3,5 milijona evrov, Republika Slovenija pa 5,3 milijona evrov.

 

Odgovor Republike Slovenije na uradni opomin Evropske komisije

Novembra 2019 smo na Ministrstvo za okolje in prostor (MOP) naslovili zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, s katero smo želeli pridobiti odgovor Republike Slovenije (RS) na uradni opomin Evropske komisije v zvezi z upadom travniških vrst ptic in barjanskega okarčka. MOP nam je zahtevo zavrnilo, zaradi česar smo se pritožili na Urad informacijskega pooblaščenca. Ta je v poglobljeni odločbi odpravil zavrnilno odločbo MOP in mu naložil, da nam morajo v roku 31 dni posredovati zahtevano informacijo. MOP nam je nato v manj kot tednu dni poslal zahtevani odgovor RS. Oba dokumenta – odločbo Informacijskega pooblaščenca in odgovor RS na uradni opomin – si lahko preberete spodaj.

Hribski škrjanec (Lullula arborea).
foto: Alen Ploj

Pričetek projekta Gorička krajina

V začetku decembra 2017 smo na DOPPS skupaj z Javnim zavodom Krajinski park Goričko (vodilni partner) in Kmetijsko gozdarsko zbornico Slovenije (Zavod Murska Sobota) pričeli z uresničevanjem projekta Gorička krajina, ki ga sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj.

Namen projekta je izboljšati ohranitveno stanje kvalifikacijskih vrst in habitatnih tipov na območju Natura 2000 Goričko, med drugim tudi velikega skovika (Otus scops) in hribskega škrjanca (Lullula arborea). Naložbo sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. Več o projektu si lahko preberete TUKAJ.

Veliki skoviki – kaj so nam povedali o svojih bivališčih

Poleti 2015 smo z GPS sledilnimi napravami opremili pet velikih skovikov, od tega štiri samice in enega samca, leto pred tem pa testno eno samico.

Naš namen je bil raziskati, na katerih površinah se prehranjujejo, saj je to z varstvenega vidika eden pomembnejših podatkov. Uporabne podatke za analizo smo dobili od treh samic (Afrodita, Artemida, Hera). Velikosti njihovih domačih okolišev, torej območij, kjer so lovile hrano za mladiče in zase, so bile primerljive z rezultati radijske (VHF) telemetrije izpred nekaj let. Afrodita in Artemida sta se gibali na območju, velikem 12,8 ha oziroma 6,3 ha, medtem ko smo z VHF telemetrijo za dva samca in eno samico določili domače okoliše velikosti 8,3-24,2 ha. Močno pa je izstopala velikost domačega okoliša samice Here, ki je merila kar 132,1 ha. Najdaljše razdalje med gnezdom in prehranjevališčem so v primeru Afrodite in Artemide znašale 260 m, pri Heri pa skorajda 2.000 m.

Artemida, nam je pomagala razkriti tančice iz življenja velikih skovikov, foto: Mojca Podletnik

Artemida, nam je pomagala razkriti tančice iz življenaj velikih skovikov, foto: Mojca Podletnik

Kot najpomembnejše površine so se za naše tri samice izkazale mejice ter visokodebelni sadovnjaki, najbolj negativno pa so nanje vplivale njive. Za vsak dodaten odstotek površine mejic se je verjetnost za prisotnost velikega skovika povečala za 1,77 %, z vsakim dodatnim odstotkom visokodebelnih sadovnjakov pa za 1,24%. Nasprotno pa se je ta verjetnost močno zmanjšala s povečevanjem površine njiv, in sicer za vsak odstotek njiv kar za 9,24 %.

Večplastni pomen mejic in sadovnjakov

Tako mejice kot sadovnjaki imajo za velikega skovika večplastni pomen, saj jih uporablja kot gnezdišča, pevska mesta, preže in lovne površine. Neposrednega pomena travnikov za prehranjevanje sicer nismo uspeli dokazati, vendar pa nanj vseeno sklepamo iz podatka, da je bilo na območjih s skoviki razmerje med njivami in travniki 1.7, na območjih brez njih pa 3.1. Posredno na velik pomen travnikov sklepamo tudi iz sestave plena na Goričkem, ki smo ga ugotavljali v letih 2012 in 2013. V njej so močno prevladovale velike kobilice iz družine pravih cvrčalk, bramorji in murni. Večina teh vrst se namreč zadržuje v mejicah, grmiščih ter na traviščih, bramor pa tudi na njivah. Poudariti je treba, da so gostote kobilic bistveno višje na pozno ali občasno košenih travnikih, zato takšni travniki za velikega skovika predstavljajo boljše prehranjevališče kot gnojeni, večkrat košeni in sejani travniki.

Še tako dobra prehranjevališča pa za velikega skovika nimajo pomena, če na njih ne najde tudi prež – mejic, posameznih dreves, grmov, žic, količkov, ograj in podobno. Teh primanjkuje zlasti na velikih, enotnih njivskih površinah, kakršne nastanejo po komasacijah. V okviru opravljene raziskave bomo zato oblikovali tudi varstvene ukrepe, za katere menimo, da bi ob doslednem izvajanju lahko pripomogli k povečanju populacije te ogrožene sove na Goričkem.

Podrobnejše informacije so dostopne v poročilu.
Poročilo: Raziskava prehranjevališč velikega skovika Otus scops z metodo GPS telemetrije.

Pet velikih skovikov s posebno nalogo

2015_7_16_Artemida_logger_mojcapodletnik

Artemida z nameščeno sledilno napravo.
foto: Mojca Podletnik

V okviru projekta Učinkovito upravljanje z ekstenzivnimi travniki na Natura 2000 Goričko ali krajše Gorički travniki smo v začetku julija na pet velikih skovikov Otus scops namestili GPS logerje (sledilne naprave). Z njihovo pomočjo želimo najti mesta, kjer skoviki najpogosteje iščejo hrano, kar je ključno za pripravo učinkovitih varstvenih smernic za to vrsto na Goričkem.

Z GPS logerji smo opremili štiri samice in enega samca, vsem pa smo, kot je že v navadi, nadeli imena. Prva z nameščenim logerjem je bila skovikinja po imenu Artemida, sledile so ji še Demetra, Hera in Helena. Edinega samca smo poimenovali Apolon. Vsi ujeti veliki skoviki so bili tudi obročkani.

2015_7_16_Hera_google

Sledi (lokacije prehranjevališč in razdalje) Here.

Logerji so bili nameščeni na hrbet ptice kot nahrbtnik, kajti ta način ptico najmanj moti. Pred nameščanjem logerja smo ptice stehtali, kajti masa logerja ne sme preseči 3% telesne mase skovika. Samo nameščanje se je izkazalo za lažji del naloge, nekoliko težje pa je bilo opremljene skovike ujeti nazaj. Od petih nameščenih logerjev smo uspeli dobiti nazaj tri, in sicer s samic Artemide, Helene in Here. Demetra si je loger snela, Apolon pa je očitno negnezdeč, klateški samec in ga kljub večkratnim poskusom nismo uspeli več uloviti.

Prvi podatki o lokacijah prehranjevališč in razdaljah, ki jih skovik preleti med iskanjem hrane, so tako že na voljo, sledi pa poglobljena analiza lokacij in priprava poročila.

Več informacij o projektu najdete tukaj.

Zaključil se je Mladinski ornitološki raziskovalni tabor »Štrk 2015«

V petek, 3. julija 2015 se je v Polani zaključil Mladinski ornitološki raziskovalni tabor Štrk 2015, katerega se je udeležilo 25 otrok iz vseh koncev države. V petih dneh so otroci pod vodstvom mentorjev raziskovali Pomurje in Slovenske Gorice, rezultate svojih odkritji pa so v petek javnosti predstavili v Lovenjakovem dvoru v Polani, kjer so bili tudi nastanjeni.

Letošnji Mladinski ornitološki raziskovalni tabor Štrk 2015 je društvo organiziralo v sodelovanju z Zvezo za tehnično kulturo Slovenije. Odvil se je med 29. junijem in 3. julijem 2015 v Pomurju, naša bazna točka pa je bil Lovenjakov dvor v Polani. 25 mladih iz cele Slovenije je tako 5 dni spoznavalo naravo Goričkega, Murske ravni, reke Mure in Slovenskih goric.

6 delovnih skupin, 6 raziskovalnih tematik

Na taboru je delovalo 6 delovnih skupin pod vodstvom izkušenih mentorjev, vsaka izmed njih pa se je posvetila raziskovanju posebne tematike. Tako smo tekom tabora raziskovali vodne ptice na Ledavskem jezeru, sove v Pomurju s poudarkom na velikem skoviku in pegasti sovi, rjavega srakoperja, smrdokavro, črno ter belo štorkljo. Skupaj smo opazili kar nekaj zanimivih vrst, izmed katerih velja izpostavit sledeče:

2015_7_9_tabor2_tilenbasle

Udeleženci in mentorji MORT 2015.
foto: Tilen Basle

– smrdokavra
– čebelar
– zlatovranka
– črna štorklja
– ribji orel
– črna čigra
– mali galeb
– pegasta sova
– veliki skovik
– kosec
– hribski škrjanec

Nove generacije za naravovarstveno prihodnost

Mladi so na zaključni prireditvi predstavili odkritja in doživetja s tabora in tako obiskovalcem podali nova znanja, katera so sami pridobili med raziskovalnim delom. Naučili so se prepoznavanja ptic, terenskega in raziskovalnega dela, osnov pisanja znanstvenih del in priprave na javno predstavitev. Seveda pa so se ob vsem zelo zabavali, letos celo v notranjem bazenu, kateri je bil na voljo v Lovenjakovem dvoru. Seveda pa je med zabavnimi dejavnostmi kot že mnogo let zapored prevladoval nogomet, katerega znanje so pokazale tudi punce.

Na zaključni prireditvi je zbrane ob mladih nagovoril tudi dr. Damijan Denac, direktor DOPPS, ki je poudaril pomen izobraževanja mladih generacij za prihodnji zelen preboj v Sloveniji, kot tudi dr. Mitja Slavinec, predstavnik ZOTKS. Slednji je poudaril pomen takšnih raziskovalnih in izobraževalnih taborov za mlade generacije, ki znanje podajajo na načine zunaj okvirjev formalnega izobraževanja in priložnosti za krepitev le teh v prihodnje.

Pričel se je Mladinski ornitološki raziskovalni tabor Štrk 2015

Z današnjim dnem se je v Polani začel Mladinski ornitološki raziskovalni tabor Štrk 2015, ki bo združil 26 otrok iz vse Slovenije. Trajal bo do petka, 3. julija, mladi ornitologi pa bodo do takrat spoznavali ptice kulturne krajine in rečne loke ob reki Muri.

2014_11_11_ptice_bela_storklja_foto_dejan_bordjan

Na taboru bomo raziskovali tudi belo štorkljo, katera je v Sloveniji najštevilčnejša prav v Pomurju.
foto: Dejan Bordjan

Letošnji tabor je Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije organiziralo v sodelovanju z Zvezo za tehnično kulturo Slovenije. Potekal bo med 29. junijem in 3. julijem v Polani. 26 udeležencev bo na taboru spoznavalo, kako lahko z rednim spremljanjem številčnosti ptic, kot tudi s konkretnimi naravovarstvenimi akcijami pripomoremo k ohranjanju kulturne krajine, podrobneje pa bodo spoznali tudi rečni življenjski prostor ob reki Muri. Raziskovalno delo na taboru bo potekalo v skupinah, ki jih bodo vodili izkušeni ornitologi. Ob koncu tabora bodo mladi ornitologi analizirali dobljene podatke ter rezultate svojega dela predstavili javnosti, s čimer bodo prispevali k širjenju znanja in osveščanju na tem področju.

Na taboru bo največ pozornosti namenjene pticam kulturne krajine, kot tudi pticam rečne loke ob reki Muri. Udeleženci bodo tako z mentorji raziskovali vodne ptice na različnih vodnih površinah, smrdokavro, rjavega srakoperja, velikega skovika, pegasto sovo ter belo in črno štorkljo. Vse skupaj bo začinjeno z veliko mero zabave in otroške radosti, poskrbljeno pa bo tudi za športne aktivnosti in oddih v naravi.

Pridružite se nam na zaključni predstavitvi dela na Mladinskem ornitološkem raziskovalnem taboru Štrk 2015, ki bo v petek, 3. julija 2015, ob 16. uri v Lovenjakovem dvoru, Polana 40, 9000 Murska Sobota. Vljudno vabljeni!

Vabilo na zaključno predstavitev dela na taboru (pdf)

Visokodebelni biseri na Goričkem

Na Goričkem smo s projektom Upkač odstrli še nekaj tančic iz življenja dveh tipičnih gnezdilk mozaične kmetijske krajine – smrdokavre in velikega skovika, ki s svojo prisotnostjo dokazujeta, da je na stiku različnih življenjskih okolij pestrost življenjskih oblik največja.

Številčnost obeh vrst je na Goričkem v minulih 15 letih (1998–2013) upadla za kar 75 odstotkov.

V okviru projekta Upkač  smo raziskovalci in prostovoljci društva na Goričkem opravili raziskave, s katerimi smo pridobili dragocene podatke o življenju velikega skovika in smrdokavre. Le s poznavanjem njune biologije smo lahko predlagali učinkovite varstvene ukrepe zanju. Ukrepanje je nujno, saj je stanje resnično zaskrbljujoče!

Ekološke raziskave smrdokavre in velikega skovika

Zanimalo nas je predvsem, s čim se te ptice prehranjujejo, kako velika območja v okolici gnezd uporabljajo in kakšne morajo biti značilnosti teh območij. Travniki, visokodebelni sadovnjaki in vsi drugi potrebni elementi pokrajine morajo biti namreč ravno pravšnji, da lahko skrbni starši vsako leto ulovijo dovolj hrane za preživetje mladičev.

Smrdokavra je najpogosteje ulovila različne vrste kobilic, še posebno pa bramorje in poljske murne. foto: arhiv DOPPS

Najpogostejši plen smrdokavre je bil bramor.
foto: arhiv DOPPS

Podnevi smo se osredotočili na smrdokavro, ponoči pa na nočno aktivnega velikega skovika. Našli smo osem smrdokavrinih gnezd, večinoma v naravnih duplih v jablanah in v slivi, dve pa tudi v gnezdilnicah. Med iskanjem gnezd velikih skovikov smo pregledali več kot 100 naravnih dupel, vendar je bilo na koncu vseh osem najdenih gnezd v gnezdilnicah.

Ob vhodu v dupla in gnezdilnice smo namestili kamere, s čimer smo dobili posnetke plena, ki so ga starši nosili mladičem.

Podatke o smrdokavrinih prehranjevališčih, ki so bila najpogosteje na košenih travnikih, kolovozih ter travnatih robovih cest in njiv, smo zbrali z opazovanjem staršev z daljnogledom. Pri velikih skovikih pa smo na štiri ptice namestili radijske (VHF) oddajnike in ponoči s telemetrijo spremljali njihovo gibanje. Prehranjevali so se na travnikih, v nasadu črnega bezga, grmiščih in visokodebelnih sadovnjakih.

Največja grožnja je izginjanje primernih prehranjevalnih habitatov

Na podlagi ekoloških raziskav domnevamo, da je največjo grožnjo za obe vrsti predstavlja izginjanje primernih prehranjevalnih površin, kot posledica opuščanja tradicionalnih načinov kmetovanja – izginjanja ekstenzivnih travnikov ter splošnim zmanjšanjem pokrajinske mozaičnosti.
Natančni vzroki, odkriti z raziskavami o ekoloških zahtevah obeh vrst, so nam pomagali oblikovati učinkovite varstvene ukrepe – naravovarstvene smernice.

Podrobnejše informacije o ekoloških raziskavah so objavljene v monografiji Ptice Goričkega.

V Videogaleriji si lahko ogledate kratki dokumentarni film Upkač.

Ptice Goričkega – nova monografija DOPPS

ptice_gorickega

V novi knjigi so zbrani rezultati več kot 10 let dela DOPPS na območju Goričkega.

Na društvu smo po več kot 10 letih zbiranja podatkov izdali knjigo Ptice Goričkega, ki sta jo napisala Katarina Denac in Primož Kmecl. V njej so zbrani novejši podatki o gnezdilkah Goričkega, ki so po vrstah predstavljene s karto razširjenosti, populacijsko oceno, deležem nacionalne populacije na Goričkem ter varstvenimi statusi. Na poljudni način so opisane tudi metode raziskovanja in rezultati ekološke raziskave na smrdokavri in velikem skoviku, posebno poglavje pa je posvečeno vplivom kmetijstva na biotsko raznovrstnost in naravovarstvenim smernicam.

Ptice kmetijske krajine na Goričkem prebivajo v raznolikih življenjskih okoljih, med katerimi po pomenu zagotovo izstopajo različni travniki in visokodebelni sadovnjaki. Dr. Primož Kmecl, soavtor knjige: “V letu 2012 smo z namenom, da bi določili velikosti populacij gnezdilk in njihovo razširjenost, popisali ptice na 59 dvokilometrskih transektih, enakomerno razporejenih po območju celotnega Krajinskega parka Goričko. Zabeležili smo 84 gnezdilk in 10 negnezdečih vrst (klatežev oziroma selivk). Skupaj s podatki Novega ornitološkega atlasa Slovenije je na Goričkem v obdobju 2001–2014 zanesljivo gnezdilo 111 vrst, 9 vrst pa je bilo možnih gnezdilk.”

Goričko

Goričko je pravi biser ohranjene narave. Populacije ptic kulturne krajine so tukaj v primerjavi z drugimi območji v Sloveniji še vedno dokaj visoke.
foto: Željko Šalamun

Prve raziskave so ornitologom razkrile navdušujoče rezultate

DOPPS je s prvimi popisi na Goričkem pričel leta 1997, pred tem pa je bilo to območje v ornitološkem pogledu precejšnja neznanka. Prve raziskave, ki so jih na taborih opravili študentje, so bile pravo razkritje, se spominja dr. Damijan Denac, direktor DOPPS: “Na taborih leta 1997 in še leto kasneje smo doživeli razodetje kulturne krajine, o kateri smo lahko le sanjali. Smrdokavre so podnevi pele v vsakem sadovnjaku, ponoči so jih zamenjali veliki skoviki, na peščenih pobočjih so kraljevali hribski škrjanci, vsak meter poljskih poti so nadzirali rumeni strnadi. Neverjetno.”

Goričko je organizacija BirdLife International zaradi njegove velike naravovarstvene vrednosti leta 1999 opredelila kot Mednarodno pomembno območje za ptice (IBA). Leta 2003 je bilo zavarovano kot krajinski park, leto kasneje pa tudi kot območje Natura 2000. Na osnovi Direktive o habitatih je tu danes varovanih sedem habitatnih tipov in 24 živalskih vrst, na osnovi Direktive o pticah pa še 14 vrst ptic.

To vrhunsko območje ohranjene narave je danes ogroženo

Kot ugotavljajo naši raziskovalci, so gostote nekaterih gnezdilk kmetijskega mozaika na Goričkem v primerjavi s celotno Slovenijo še vedno precej velike. Vendar pa se v primerjavi s stanjem pred desetletjem in pol tudi tukaj že kaže občutno poslabšanje življenjskih razmer. Katarina Denac, soavtorica nove knjige, pojasnjuje: “Primerjava kartiranja habitatnih tipov med letoma 2004 in 2012 pokaže, da je površina travnikov že samo na vzhodu Goričkega upadla za več kot 800 hektarjev. Temu so sledili tudi populacijski upadi nekaterih vrst ptic, ki na travnikih gnezdijo ali pa se tam hranijo. Takšne vrste so na primer hribski škrjanec, smrdokavra, veliki skovik in veliki strnad.”

Veliki skovik

Številčnost velikega skovika je na Goričkem od leta 1997 upadla za več kot 70 %.
foto: Tomaž Mihelič

Prav zaradi velikih upadov številčnosti nekaterih vrst, ki smo jih zabeležili v okviru popisov, smo na DOPPS v okviru projekta Upkač v letih 2012 in 2013 izvedli tudi ekološko raziskavo dveh tipičnih gnezdilk visokodebelnih sadovnjakov, smrdokavre in velikega skovika. S kamerami na gnezdišču smo ugotavljali njuno prehrano, hkrati pa beležili tudi prehranjevalne površine. Poznavanje njune biologije je izjemnega pomena, saj lahko le tako predlagamo učinkovite varstvene ukrepe, ki so nujno potrebni za njuno ohranitev.

Izdaja nove knjige bo v podporo naravovarstvenim prizadevanjem

“Izdaja monografije, v kateri so sedaj pregledno urejeni rezultati našega dela, je zelo pomembna za naša nadaljnja prizadevanja za ohranjanje tega čudovitega območja,” je prepričana Katarina Denac in dodaja: “Zasluge za njeno izdajo imajo tudi številni prostovoljci, ki so sodelovali pri terenskemu delu. Več kot 30 nam jih priskočilo na pomoč pri popisih ptic, nameščanju in pregledovanju gnezdilnic, iskanju gnezd v naravnih duplih, ekološki raziskavi smrdokavre in velikega skovika ter iskanju tehničnih rešitev, kadar se nam je kaj zataknilo. Vsem iskrena hvala!”

Knjiga je bila natisnjena v nakladi 585 izvodov, ki bodo razdeljeni vsem ključnim nacionalnim in lokalnim deležnikom na področju kmetijstva in varstva narave, partnerjem v projektu Upkač, prostovoljcem, ki so sodelovali pri popisih, izbranim domačinom in turističnim kmetijam z Goričkega, osnovnim šolam v Krajinskem parku Goričko ter nekaterim drugim posameznikom.

 
Oglejte si e-verzijo nove knjige.