Raziskava prehrane, prehranjevalnega habitata in velikosti domačega okoliša velikega skovika Otus scops na Goričkem

Populacija velikega skovika na Goričkem je od konca 90.-tih let 20. stoletja upadla za okoli 60%. Vrsti smo zato posvetili kar 10 let raziskav (2012-2021). Proučevali smo prehrano mladičev, izbor prehranjevalnega habitata ter učinkovitost varstvenih ukrepov. Kamere, nameščene ob gnezdih, so beležile prinešeni plen, odrasle gnezdeče osebke pa smo opremili z GPS sledilnimi napravami in na ta način določili njihov prehranjevalni habitat.

Veliki skoviki na Goričkem gnezdijo v visokodebelnih sadovnjakih, mejicah in gozdnih otokih. Najraje zasedejo dupla, ki se nahajajo višje od tal (3-4 m ali celo višje). Zelo radi se naselijo tudi v gnezdilnicah, včasih že v nekaj dneh po njihovi postavitvi. V gnezdu je 3-6 mladičev, za katere skrbita oba starša; v prvih dneh po izvalitvi jih samica stalno greje in duplo zapusti le občasno. V tem obdobju hrano za mladiče prinaša samec, ki jo preda samici, ona pa jo razdeli mladičem. Glavnina prehrane mladičev so kobilice dolgotipalčnice – na Goričkem so predstavljale 74,4 % vseh zabeleženih enot plena. Redkeje starši prinašajo poljske murne, bramorje, pajke, ličinke žuželk in male sesalce. Slednji so se na Goričkem med plenom pojavljali le v »mišjem letu« 2012.

Življenjski prostor velikega skovika na Goričkem je mozaična kmetijska krajina z mejicami, visokodebelnimi sadovnjaki, travniki in posameznimi drevesi. foto: Damijan Denac

Prvih nekaj dni po izvalitvi samica večino časa prebije z mladiči, jih greje in hrani s planom, ki ga prinaša samec. Kasneje se tudi sama poda na lov, vendar včasih dan še vedno prebije z mladiči v duplu oz. gnezdilnici. foto: Damijan Denac

Mladič velikega skovika. foto: Mojca Podletnik

Prehrana in prehranjevalni habitat

Veliki skoviki hrano iščejo predvsem v mejicah, visokodebelnih sadovnjakih in na travnikih, njivam in gozdu pa se izogibajo. Za lov potrebujejo preže, zato ne preseneča, da smo jih pogosto zabeležili na osamelih drevesih ter na lovnih prežah (lesenih kolih), ki jih je Javni zavod Krajinski park Goričko postavil zanje v projektu Gorička krajina. V istem projektu smo dokazali tudi njihovo preferenco do ekstenzivno upravljanih površin (npr. negnojeni travniki, nepokošeni travnati pasovi). Najdaljše razdalje med gnezdom in prehranjevališčem se med osebki močno razlikujejo (230 – 1900 m), prav tako velikost njihovih domačih okolišev (6,3 – 137 ha). Povprečna velikost domačega okoliša samic je nekoliko manjša kot pri samcih. Kadar ima veliki skovik na voljo dovolj gnezdišč in hrane, so lahko razdalje med uspešno gnezdečimi pari zelo majhne, na Goričkem na primer zgolj 190 m. V takšnih primerih se domači okoliši sosednjih parov delno prekrivajo.

Pilotna raziskava selitvenih poti naših velikih skovikov kaže, da prezimujejo v podsaharski Afriki – samec in samica, opremljena leta 2018 na Goričkem, sta zimovala v Nigeriji. Pot tja in nazaj je znašala okoli 10.000 km, neupoštevajoč krajše lokalne premike. Največje razdalje, preletene v enem dnevu (več kot 600 km za samca in več kot 850 km za samico), so bile pri teh dveh skovikih povezane s prečkanjem Sredozemlja in Sahare.

Varstveni ukrepi

Na podlagi raziskav je mogoče za velikega skovika na Goričkem oblikovati naslednje varstvene ukrepe:

  • ohranjanje in obnova ekstenzivnih travnikov ter njihova prilagojena raba, s katero povečamo količino in vrstno pestrost nevretenčarjev (odkos trave na višini 10-15 cm, puščanje nepokošenih pasov, največ dve košnji letno, zakasnjena prva košnja, uporaba strižne namesto rotacijske kosilnice),
  • ohranjanje obstoječih mejic in njihova zasaditev na območjih, kjer so bile v preteklosti posekane (npr. zaradi komasacij),
  • ohranjanje in obnova visokodebelnih sadovnjakov (odstranjevanje bele omele, sajenje novih dreves na bujnih podlagah, naravnih dupel se pri obnovi drevja ne sme zapreti ali zapolniti),
  • postavitev gnezdilnic in lovnih prež na območjih, kjer obojega primanjkuje in
  • ekološko, malopovršinsko kmetovanje (zlasti odsvetujemo uporabo strupov za bramorja, ki so lahko strupeni tudi za ptice in sesalce).

Idealno bivališče za velikega skovika – nepokošen pas na travniku, lovne preže (posamezna drevesa, leseni koli) ter gnezdilnica na drogu električne napeljave. foto: Katarina Denac

Veliki skoviki svoje mladiče hranijo predvsem s kobilicami dolgotipalčnicami. foto: DOPPS

Občasno se v prehrani mladičev znajdejo tudi bramorji. foto: DOPPS

Podatki telemetrije (modre točke) kažejo, da veliki skoviki uporabljajo lovne preže, postavljene zanje (rumene točke), prav tako pa tudi travnike z nepokošenimi pasovi trave, ki so zatočišče za nevretenčarje (zeleni poligoni).foto: DOPPS

Velikega skovika smo na Goričkem raziskovali v okviru treh projektov: Visokodebelni biseri – Upkač, Gorički travniki in Gorička krajina.


Objave

DENAC K., KMECL P., ŠALAMUN Ž., BOŽIČ L., & BASLE T. (2021):
Raba habitata velikega skovika Otus scops na območju Natura 2000 Goričko in ocena uspešnosti varstvenih ukrepov. Poročilo. Projekt Gorička krajina (OP20.06.02.006/1). Naložbo sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj.
DOPPS, Ljubljana.

IVANJŠIČ, D., DENAC, D., DENAC, K., PIPENBAHER, N. & KALIČARIČ, M. (2020):
The Scops owl (Otus scops) under human-induced environmental change pressure.
Land Use Policy, 99, 104853. 

DENAC K., KMECL P. & KOCE U. (2019):
Habitat Use of Eurasian Scops Owls Otus scops in an Agricultural Mosaic Landscape.
Ardea-Wageningen, 107(2), 111.

KOLEŽNIK, B. (2019):
Domači okoliš, prehrana in raba prehranjevalnih habitatov velikega skovika (Otus scops) v mozaični kulturni krajini na Goričkem (SV Slovenija). Magistrsko delo.
Univerza v Mariboru, Fakulteta za naravoslovje in matematiko, Oddelek za biologijo, 2019

DENAC K. & KMECL P. (2016):
Raziskava prehranjevališč velikega skovika Otus scops z metodo GPS telemetrije. Program finančnega mehanizma EGP 2009-2014, projekt Gorički travniki.
DOPPS, Ljubljana.

DENAC, K. (2016):
Poročilo o označenih osebkih velikega skovika Otus scops v okviru Programa finančnega mehanizma EGP 2009-2014, projekt GORIČKI TRAVNIKI v letu 2015 za Agencijo RS za okolje.
DOPPS, Ljubljana.

DENAC, K. (2014):
Ekološka raziskava smrdokavre in velikega skovika. Poročilo.
DOPPS, Ljubljana.

DENAC, K. (2014):
Poročilo o označenih osebkih zavarovanih vrst v okviru OP SI-HU 2007-2013, projekt UPKAČ v letu 2013 za Agencijo RS za okolje.
DOPPS, Ljubljana.

DENAC, K. & KMECL, P. (2014):
Ptice Goričkega
DOPPS, Ljubljana.

DENAC, K. (2013):
Poročilo o označenih osebkih zavarovanih vrst v okviru OP SI-HU 2007-2013, projekt UPKAČ v letu 2013 za Agencijo RS za okolje.
DOPPS, Ljubljana.

DENAC, K. (2013):
Veliki skovik na Goričkem v letu 2013 – poročilo za spletno stran projekta Upkač, SI-HU OP 2007–2013.

DENAC, K., PODLETNIK, M. & ROBNIK, B. (2013):
Foraging ecology of two declining bird species in NE Slovenia.
Plakat s predstavitvijo rezultatov projekta za konferenco EBCC, 16.–20. 9. 2013, Cluj, Romunija.

DENAC, K. (2012):
Poročilo o označenih osebkih zavarovanih vrst v okviru OP SI-HU 2007-2013, projekt UPKAČ v letu 2012 za Agencijo RS za okolje.
DOPPS, Ljubljana.

DENAC, K. (2012):
Veliki skovik na Goričkem v letu 2012 – poročilo za spletno stran projekta Upkač, SI-HU OP 2007–2013.