Novice

Izberi obdobje v arhivu prispevkov ali

Zadnje objavljene novice:

Veliki skoviki – kaj so nam povedali o svojih bivališčih

5. 3. 2016, Novice

Poleti 2015 smo z GPS sledilnimi napravami opremili pet velikih skovikov, od tega štiri samice in enega samca, leto pred tem pa testno eno samico.

Naš namen je bil raziskati, na katerih površinah se prehranjujejo, saj je to z varstvenega vidika eden pomembnejših podatkov. Uporabne podatke za analizo smo dobili od treh samic (Afrodita, Artemida, Hera). Velikosti njihovih domačih okolišev, torej območij, kjer so lovile hrano za mladiče in zase, so bile primerljive z rezultati radijske (VHF) telemetrije izpred nekaj let. Afrodita in Artemida sta se gibali na območju, velikem 12,8 ha oziroma 6,3 ha, medtem ko smo z VHF telemetrijo za dva samca in eno samico določili domače okoliše velikosti 8,3-24,2 ha. Močno pa je izstopala velikost domačega okoliša samice Here, ki je merila kar 132,1 ha. Najdaljše razdalje med gnezdom in prehranjevališčem so v primeru Afrodite in Artemide znašale 260 m, pri Heri pa skorajda 2.000 m.

Artemida, nam je pomagala razkriti tančice iz življenja velikih skovikov, foto: Mojca Podletnik

Artemida, nam je pomagala razkriti tančice iz življenaj velikih skovikov, foto: Mojca Podletnik

Kot najpomembnejše površine so se za naše tri samice izkazale mejice ter visokodebelni sadovnjaki, najbolj negativno pa so nanje vplivale njive. Za vsak dodaten odstotek površine mejic se je verjetnost za prisotnost velikega skovika povečala za 1,77 %, z vsakim dodatnim odstotkom visokodebelnih sadovnjakov pa za 1,24%. Nasprotno pa se je ta verjetnost močno zmanjšala s povečevanjem površine njiv, in sicer za vsak odstotek njiv kar za 9,24 %.

Večplastni pomen mejic in sadovnjakov

Tako mejice kot sadovnjaki imajo za velikega skovika večplastni pomen, saj jih uporablja kot gnezdišča, pevska mesta, preže in lovne površine. Neposrednega pomena travnikov za prehranjevanje sicer nismo uspeli dokazati, vendar pa nanj vseeno sklepamo iz podatka, da je bilo na območjih s skoviki razmerje med njivami in travniki 1.7, na območjih brez njih pa 3.1. Posredno na velik pomen travnikov sklepamo tudi iz sestave plena na Goričkem, ki smo ga ugotavljali v letih 2012 in 2013. V njej so močno prevladovale velike kobilice iz družine pravih cvrčalk, bramorji in murni. Večina teh vrst se namreč zadržuje v mejicah, grmiščih ter na traviščih, bramor pa tudi na njivah. Poudariti je treba, da so gostote kobilic bistveno višje na pozno ali občasno košenih travnikih, zato takšni travniki za velikega skovika predstavljajo boljše prehranjevališče kot gnojeni, večkrat košeni in sejani travniki.

Še tako dobra prehranjevališča pa za velikega skovika nimajo pomena, če na njih ne najde tudi prež – mejic, posameznih dreves, grmov, žic, količkov, ograj in podobno. Teh primanjkuje zlasti na velikih, enotnih njivskih površinah, kakršne nastanejo po komasacijah. V okviru opravljene raziskave bomo zato oblikovali tudi varstvene ukrepe, za katere menimo, da bi ob doslednem izvajanju lahko pripomogli k povečanju populacije te ogrožene sove na Goričkem.

Podrobnejše informacije so dostopne v poročilu.
Poročilo: Raziskava prehranjevališč velikega skovika Otus scops z metodo GPS telemetrije.

Gugalnica – skupinski popis velike uharice

24. 2. 2016, Novice

Vabilo na Gugalnico – skupinski popis velike uharice

V veselje nam je, da vas ponovno lahko povabimo na Gugalnico, družabni skupinski popis velike uharice. To je dogodek, kjer se že vrsto let prelivata znanje in pozitivna energija, ki jo uporabimo za učinkovitejše varstvo vrste. Na popisu združimo koristno s prijetnim, zato vsak od udeležencev doprinese, da lahko preiščemo večje območje in nam je druženje po popisu prijetnejše. Letos so se ravno zaradi vaše pomoči pri varstvu velike uharice zgodili veliki premiki o čemer vam bomo z veseljem poročali.

Dogodka se lahko udeleži prav vsak, saj popis velike uharice ne zahteva veliko predznanja. Vse potrebno vas naučimo pred popisom, letos pa smo za tistega, ki bo želel pripravili tudi podrobnejša navodila izvedbe popisa. Tisti, ki dogodka ne poznate, si preberite i-Gugalnico.

Gugalnica bo na Krasu letos potekala v petek, 4. marca 2016, popoldan. Zborno mesto bo ob 16.30 pri Škocjanskih jamah (rezervni »vremenski« datum pa je 11. marec ob istem času).

Po popisu letos sledi poslastica, saj bomo večerno predavanje izvedli v novih prostorih Naravnega rezervata Škocjanski zatok in kakor se za na novo odprte prostore spodobi vas bomo prijazno pogostili. Omogočeno bo tudi, da boste v centru lahko prespali, zjutraj pa vas povabimo na prijazen voden sprehod po na novo odprtem rezervatu. Priložnost, ki se vam ne ponudi vsak dan v življenju, zato je ne zamudite. Za priokus je priloženih nekaj fotografij.

Tomaž Mihelič, koordinator popisa je ob dogodku povedal »Vesel sem vseh premikov, ki so se zgodili v letošnjem letu. Od posveta o nevarnih daljnovodih, kjer smo si zadali korake, ki se bodo kot kaže realizirali že kmalu s sanacijo smrtonosnih drogov okrog prav vseh kraških gnezdišč, pa do prenosa znanja in vzpostavitve varuhov na Hrvaškem, kjer imajo še veliko večjo populacijo uharic. Tu je še zgodba o Pavletu, prvi slovenski uharici spremljani s telemetrijo…«

Zaradi lažje koordinacije popisa vas naprošamo, da se na popis prijavite na e-mail: tomaz.mihelic@dopps.si, nato pa vam bomo poslali natančnejša navodila za popis.

Zuri in Fortuna še vedno v Afriki

2. 2. 2016, Novice

Iz istega gnezda, vendar na različnih prezimovališčih

Zuri in Fortuna, mladi slovenski beli štorklji, opremljeni z GPS sledilnimi napravami, sta živi dokaz raznolikosti in presenetljivosti narave. Izvaljeni v istem gnezdu in sprva neločljivi na selitveni poti, sedaj v Afriki prezimujeta 3000 km vsaksebi. Zuri se nam neredno javlja iz obsežnega mokrišča ob reki Logone na meji med Kamerunom in Čadom. Na tem območju so znana prezimovališča belih štorkelj iz zahodnoevropske populacije te vrste.

Zuri med namestitvijo oddajnika julija preteklo leto. foto: Katarina Denac

V nasprotju z njo je Fortuna približno dva meseca in pol med sredino novembra 2015 in koncem januarja 2016 preživela v Etiopiji. Tam je imela zanimiv vedenjski vzorec: prehranjevala se je na planotah Etiopskega višavja, prenočevala pa večinoma v njegovih soteskah, ki so jih urezale reke. Konec januarja je odletela povsem na jug Kenije, v bližino narodnega parka Tsavo. V istem času so po besedah Urmasa Sellisa iz estonske organizacije Eagle Club zaradi hude suše Etiopijo zapustile tudi nekatere njihove z oddajniki opremljene ptice, na primer žerjav po imenu Ahja4. Fortuna tako potrjuje spoznanja tujih raziskovalcev, ki ugotavljajo, da se bele štorklje iz vzhodnoevropske populacije po nekajtedenskem ali celo nekajmesečnem zadrževanju v osrednjem delu vzhodne Afrike pomaknejo še južneje. Največje zgostitve vzhodnoevropskih belih štorkelj so tako v Tanzaniji, Zimbabveju in Južni Afriki.

Pomlad prihaja in z njo tudi naši štorklji

Naši štorklji bosta kaj kmalu začeli svojo pot proti severu in nazaj v Evropo. Le kje bosta zaključili svojo pot? Se bosta vrnili v Slovenijo? To bomo izvedeli kaj kmalu in upajmo, da bo pot varna in veter ugoden!

Ob spremljanju naših štorkelj pa lahko spremljate tudi prihod pomladi v akciji Pomlad prihaja. Gre za preprosto akcijo, s katero želimo skupaj z vami raziskovati prihod naših pogostejših ptic selivk v naše kraje. Boste sprejeli izziv in se nam pridružili? Več informacij najdete na spletni strani www.springalive.net, kjer smo za vas že pripravili prve aktivnosti!

Pripravljeni, pozor… pomlad!

1. 2. 2016, Novice

Ali ste pripravljeni na novo sezono? Dnevi so vedno daljši, kar je vsekakor znak, da je pomlad že skoraj pred vrati in s tem tudi začetek letošnje raziskave Pomlad prihaja!

Pomlad prihaja! (ang. Spring Alive) je mednarodni projekt, s katerim spodbujamo zanimanje otrok za naravo in ohranjanje ptic selivk ter sodelovanje pri različnih aktivnostih, ki so povezane z varstvom ptic in njihovih življenjskih okolij.

Z beleženjem prvih opazovanj kmečke lastovke, bele štorklje, kukavice, hudournika in čebelarja na spletni strani www.springalive.net otroci, učitelji in družine iz Evrope, Osrednje Azije in Afrike ustvarjajo zemljevid neverjetnih potovanj, ki jih vsak dan opravijo te ptice.

Spoznajte vaše lastovke!

Vam je bila lanskoletna tema »Uredite pticam prijazen vrt/balkon« všeč? Menimo da, saj smo lansko leto, med drugim, v risarskem natečaju prejeli največje število risb.
Zdaj pa je že čas za novo temo, pomlad se namreč hitro bliža! Letos bomo skupaj bolje spoznavali naše pernate »sosede« in ugotavljali, kakšno je njihovo življenje. Tema letošnje pomladi je namreč »Lastovke v moji soseski«. Vabimo vas, da spomladi in zgodaj poleti opazujete, kaj se dogaja s kmečkimi ali/in mestnimi lastovkami v vaši soseski, spremljate njihovo gnezditev in kaj vse počnejo v času, preden se jeseni spet odpravijo na dolgo selitveno pot.

Želiš sodelovati v natečaju?

Bi želeli sodelovati v katerem izmed natečajev, ki jih pripravljamo za vas vso pomlad? Risarski natečaj smo že razpisali, več informacij pa najdete tukaj. Kmalu vas bomo povabili tudi na tedenski fotonatečaj na Flickr-u. Torej, pripravite se na ponovno srečanje z znanilkami pomladi. Še malo, pa bodo spet tu!

Spremljaj prihod pomladi skupaj z Zuri in Fortuno

Naši mladi beli štorklji iz Ponove vasi pri Grosupljem, kateri sta se na selitev podali 10. avgusta lansko leto sta uspešno prispeli v Afriko in prav kmalu se bosta že podali nazaj proti Evropi. Vendar, kako to vemo? Mladi štorklji smo opremili z oddajnikom in tako vemo vsak premik, ki ga napravita. Štorklji lahko spremljate na naši spletni strani in tako skupaj z njima spremljate tudi prihod pomladi!

Več informacij o akciji Pomlad prihaja lahko najdete na spletni strani www.springalive.net.

Ljubljana je Zelena prestolnica Evrope

30. 1. 2016, Novice

Ljubljana s pridobitvijo naziva Zelena prestolnica leta 2016 stopa ob bok evropskim mestom Stockholm, Hamburg, Vitoria-Gasteiz, Nantes, København in Bristol, ki so se s tem nazivom ponašala do sedaj. V sredo, 13. januarja, je na Mestnem trgu v Ljubljani potekal dogodek z naslovom Zelena zate, s katerim so v mestni občini otvorili zeleno leto v mestu. Udeležili smo se ga tudi predstavniki našega društva.

Naziv Zelena prestolnica Evrope podeljuje Evropska komisija od leta 2010, s čimer vsako leto izkaže priznanje izbranemu mestu, ki redno dosega visoke okoljske standarde, se zavezuje za dosego ambicioznih rešitev z velikim doprinosom k trajnostnemu razvoju ter s tem služi kot vzor drugim evropskim mestom pri vpeljevanju dobrih praks. Na že omenjenem dogodku pred Mestno hišo je zbrane nagovoril tudi župan Zoran Janković, ki je poudaril, da je nagraditev s takšnim nazivom privilegij, obenem pa tudi odgovornost, ki si jo delijo tako zaposleni na mestni občini kot tudi vsi meščani.

Na društvu podpiramo prizadevanja mestne občine za izboljšanje kakovosti življenja in stanja okolja v Ljubljani, s čimer daje zgled tudi drugim slovenskim krajem. Prav tako se zavedamo, da je okoljsko ozaveščeno sobivanje meščanov ključno, ko govorimo o načelih trajnostnega razvoja. Ta projekt pa je hkrati edinstvena priložnost tudi za nevladne organizacije in društva, kakršno je naše.

V Ljubljani bomo letos organizirali številne dogodke

Pod okriljem Zelene prestolnice bomo tako tekom leta pripravili številne aktivnosti, s katerimi se bomo trudili javnost bolje seznaniti s pticami in naravo, ki nas obdaja. Vsak mesec bomo na informativni stojnici na Mestnem trgu, izvedli pa bomo tudi številne druge dogodke, kot so izleti, predavanja, stojnice, delavnice in opazovanja.

Neža Kocjan, soorganizatorica programa dogodkov, ki jih izvajajo prostovoljci Ljubljanske sekcije, se navdušeno spominja dobre udeležbe in vzdušja na že izvedenih dogodkih v januarju ter pravi: “Trudimo se, da so naše aktivnosti zanimive za vse skupine. Še posebej pa nam je v veselje, da lahko pri njihovih prvih srečanjih z naravo pomagamo tudi najmlajšim in jim s tem omogočimo razvijanje pozitivnega odnosa do njihove okolice.”

Vabimo vas, da si več o dogodkih ogledate v Napovedniku ali nas spremljate na našem Facebook profilu.

Spoznajmo “Ptice okoli nas”

20. 1. 2016, Novice,Sporočila za javnost | 1 komentar

Vabimo vas k sodelovanju v akciji »Ptice okoli nas«, v okviru katere vsako zimo opazujemo ptice, ki se pozimi pojavljajo v naši okolici. Z akcijo želimo spodbujati k boljšemu zavedanju narave ter spremljati, kaj se dogaja z našimi pogostimi vrstami ptic. Želimo namreč, da te tudi v prihodnje ostanejo pogoste.

Spoznajmo »Ptice okoli nas«

Brglez je pogost obiskovalec krmilnic in dreves v bližini naših domov.
foto: Gregor Bernard

Ptice so živa bitja, ki jih srečamo na vseh kontinentih in v skoraj vseh življenjskih okoljih. Lahko bi rekli, da jih najdemo za vsakim vogalom. Prav zaradi tega so najbolje raziskana skupina živali, med ljudmi pa so ptice dobro poznane in priljubljene. Vsak izmed nas pozna vrabca, veliko sinico, plavčka, kosa ali goloba. Tako kot spremljanje številčnosti redkih vrst, je zelo pomembno spremljati tudi kaj se dogaja s tistimi pogostejšimi. V Veliki Britaniji je v zadnjem času število domačih vrabcev upadlo za več kot dve tretjini!

Slednje je tudi eden izmed razlogov, da se za pomoč pri pridobivanju takšnih podatkov obračamo tudi na vas. Z akcijo »Ptice okoli nas« želimo pridobiti podatke o pogostejših vrstah ptic, hkrati pa spodbuditi ljudi k boljšemu poznavanju ptic in jim na preprost način približat naravo. Akcija bo to leto potekala že osmo leto zapored, rezultate lanske akcije pa lahko najdete TUKAJ.

V akciji »Ptice okoli nas« lahko sodelujete tudi to zimo

Tudi letos bomo nadaljevali z akcijo opazovanja ptic okoli nas, zato vas vabimo, da se nam pridružite pri tem množičnem dogodku. Opazovanje je preprosto, tako da lahko pri tem sodelujete prav vsi, tudi če menite, da niste dobri poznavalci ptic. Ptice lahko beležite v mestu ali na vasi, okoli doma, službe, sole ali vrtca. Pomembno je, da vsi sodelujoči opazujemo na enak način in da vsak opazovalec ali skupina, ki opazuje izpolni svoj obrazec. Za pomoč pri štetju opaženih ptic in ugotavljanju, katerim vrstam pripadajo, smo na društvu pripravili letak, na katerem je tabela za vpisovanje opazovanj, ter slike najpogostejših ptic, ki se pojavljajo v naseljih. Letak za pomoč pri opazovanju najdete TUKAJ.

To zimo bo akcija potekala v tednu od ponedeljka, 25. januarja, do nedelje, 31. januarja 2016.
Enkrat v tem tednu si izberite pol ure in si v tem času zabeležite vse ptice, ki jih opazite.
Zabeležite samo največje število ptic, ki jih vidite hkrati (tako preprečite večkratno štetje istih ptic).
Nato nam svoja opazovanja sporočite, najbolje preko spletnega obrazca. Če nimate te možnosti, jih pošljite na naslov DOPPS, p.p. 2990, 1001 Ljubljana.
Več informacij o sami akciji najdete na naši spletni strani pod zavihkom Ptice okoli nas.

Vabilo Ptice okoli nas 2016 _mediji 2016 (pdf)

Fotografska razstava Ptice

18. 1. 2016, Novice

Otvoritev fotografske razstave “Ptice – fotoulov dveh šolarjev”, ki je potekala v Murski Soboti 13. januarja 2016, je dobro uspela. Na ogled ostaja še do konca januarja.

Kazalec na uri je kazal 5 min čez dogovorjeno uro, a se zaradi tega ni nihče pritoževal. V avli Pokrajinske in študijske knjižnice v Murski Soboti se nas je ob panojih s 30 fotografijami ptic zbrala skupinica 25 ljudi, ki smo sproščeno klepetali. V tako prijetnem vzdušju smo otvorili fotografsko razstavo dveh šolarjev in najmlajših aktivnih članov Pomurske sekcije DOPPS.

Kratkemu uvodnemu nagovoru organizatorke Monike Podgorelec in predstavitvi avtorjev Pascala Mariča in Matevža Škaliča je sledil skupni ogled fotografij.
foto: Vilibald Marič

Kratkemu uvodnemu nagovoru in predstavitvi avtorjev je sledil skupni ogled fotografij. Mlada ljubitelja ptic, Pascal Marič, učenec 8. razreda Osnovne šole Apače in Matevž Škalič, dijak 3. letnika Gimnazije Murska Sobota, sta predstavila nekaj svojih najboljših fotografij ptic. Med njimi je bilo nekaj bolj pogostih in široko poznanih, kot sta kos in ščinkavec, pa tudi nekaj redkih vrst ptic, kot sta plevica in rjava čaplja. Manjkale niso niti ogrožene vrste z območja Natura 2000 Mura, med katere štejemo na primer srednjega detla, sršenarja, velikega žagarja, vodomca in malega deževnika.

Fanta smo za njuno vnemo nagradili z ornitološkima knjigama, druženje in klepet pa smo zaključili ob odlično pripravljeni zakuski. Pascalova mama je namreč naše brbončice razvajala z vegetarijanskimi, lososovimi in pršutovimi kanapeji, Škaličevi pa so pripravili okusno pecivo. Manjkalo ni niti “piškotnih” labodov, račk in drugih ptičk. Naša ideja je bila realizirana z donacijo podjetja Lorida, Darko Lorenčič s. p., iz Lenarta. Še enkrat iskrena hvala!

Še nekaj besed o fotografih. Pascala in Matevža ptice in fotografija zanimajo že od “zelo malih nog”. Pascala je za to pri 7 letih navdušil dedek, ki je od takrat tudi njegov glavni mentor, Matevža pa je v fotografijo pri 9 letih pritegnil oče. Fanta največ fotografirata med počitnicami in čez vikend, ko jima to dopušča šola, pravita pa, da na leto naredita vsaj 50.000 fotografij. Ljubezen do narave je zasidrana v njuni družini in v njihovem vsakdanjem življenju, zato hvala staršem, ki stojijo Pascalu in Matevžu ob strani in jima dovolijo ter omogočajo, da razvijata svoj jaz. Fantoma želimo, da bi čez nekaj let postala dobra ornitologa in da bi z dobrim poznavanjem ptic naše Mure postala glasna zagovornika reke in njenih ogroženih vrst ter da bi reka tekla nemoteno brez hidroelektrarn!

Pomurska sekcija DOPPS je razstavo v prvi vrsti pripravila z namenom uresničevanja svoje pomembne naloge, to je v društvo na območju Pomurja pritegniti podmladek. Upamo, da je bila razstava dodatna motivacija in spodbuda za šolarja za še bolj zagnano spoznavanje ptic in njihovo varstvo, hkrati pa si želimo, da bi vlila pogum še kakemu novemu šolarju.

Razstava je na ogled vse do 31. januarja, zato lepo vabljeni. Pridite in za trenutek postojte.

Izšla je številka 164/165 društvene revije Acrocephalus

30. 12. 2015, Novice

V teh dneh je izšla številka 164/165 društvene revije Acrocephalus.

V naslovnem članku so zbrani najnovejši podatki o razširjenosti in številčnosti belohrbtega detla Dendrocopos leucotos v Sloveniji. Skrivnostna gozdna vrsta, katere populacijska ocena je z 20–30 parov leta 2000 zrasla na 100–150 parov leta 2015, kar je posledica izpopolnjene popisne metode in številnih ciljnih popisov, ne pa dejanskega porasta populacije. V članku so predstavljeni tudi možni varstveni ukrepi, ki lahko zagotovijo dolgoročno preživetje vrste v naših gozdovih. Večletno celodnevno spremljanje spomladanske selitve na vodnem zadrževalniku Medvedce je postreglo z nekaterimi zanimivimi ugotovitvami: čez območje se je v tem času selilo 42,045 vodnih ptic in ujed, pri čemer je število rjavih Circus aeruginosus in pepelastih lunjev C. cyaneus pomembno tudi v mednarodnem merilu.

V poročilu Komisije za redkosti lahko preberete, katera nova vrsta je bila leta 2014 opazovana v Sloveniji, v poročilu o januarskem štetju vodnih ptic pa boste izvedeli, katera vrsta se je prvič doslej uvrstila med peterico najštevilnejših. V kratkem članku so predstavljeni izsledki pilotne raziskave o trkih ptic v stekleno fasado stavbe v središču Ljubljane. Opazovalci so v 27,25 urah spremljanja zabeležili 16 trkov (tri s smrtnim izidom) in 19 skorajšnjih trkov, ko so se ptice v zadnjem trenutku izognile steklu. V dveh kratkih člankih iz tujine je predstavljeno zimsko pojavljanje dveh vrst sinic v urbanem okolju v srbski Vojvodini ter prvi opazovanji bledega srakoperja Lanius isabellinus v Bolgariji. Slednji pri nas še ni bil opazovan, zato bo kratka osvežitev znanja o zapleteni taksonomiji te vrste dobrodošla tudi za slovenske opazovalce.

Revijo lahko v elektronski obliki najdete v arhivu revij ali na spodnji povezavi.

Acrocephalus, 2015, letnik 36, številka 164-165 (pdf)

Želimo vam prijetno branje!

Srečno 2016!

24. 12. 2015, Novice

Želimo vam vesele praznike in srečno 2016!

Pred nakupom in uporabo pirotehničnih sredstev pa pomislite tudi na živali in ljudi, ki jih s pokanjem lahko vznemirjate ali celo ogrožate. Hvala!