V petek, 12. junija 2015 se bo v Veržeju odvil 24 urni dogodek Bioblitz: 24 ur za reko Muro. Na dogodku se bodo predstavila različna društva, vladne ter nevladne organizacije, ki tako ali drugače delujejo tudi na območju reke Mure. Cilj prireditve je predstaviti pestro naravno in kulturno dediščino širšega območja reke Mure, zato se bodo v 24 urah odvili številni izleti, predavanja, delavnice za otroke in odrasle, predvajali se bodo dokumentarni filmi in še mnogo več. Vabljeni, da obiščete prireditev in se o pestrosti narave reke Mure ter dogodkov v sklopu prireditve prepričate sami. Več informacij najdete tukaj.
Novice
Letos bomo z mladimi raziskovali Pomurje
Kot že mnogo let zapored, se bo tudi to leto odvil mladinski ornitološki raziskovalni tabor. Letos bo potekal med 29. junijem in 3. julijem 2015, otroci pa bodo skupaj z mentorji raziskovali Pomurje. Mi se že nadvse veselimo tabora, prideš tudi ti?
Letošnji tabor na Društvu za opazovanje ptic Slovenije organiziramo v sodelovanju z Zvezo za tehnično kulturo Slovenije. Nastanjeni bomo v Hotelu Štrk v Polani, kjer bodo za nas lepo poskrbeli. Mentorji bodo skupaj z otroci raziskovali Pomurje, poudarek pa bo na reki Muri ter pticah kulturne krajine (smrdokavra, veliki skovik, bela štorklja, rjavi srakoper). Tabor bo potekal od ponedeljka, 29. junija pa vse do petka, 3. julija 2015. Zaključil se bo s predstavitvijo dela na taboru, kamor ste vabljeni vsi starši in sorodniki udeležencev ter vsi, ki vas zanima delo naših mlajših generacij.
Če se želiš udeležiti tabora, najdeš več informacij na tej povezavi, kjer najdeš tudi spletni obrazec za prijavo na tabor. Čas za prijavo je do 15. junija oziroma do zapolnitve mest. Pohiti, zanimanje je letos ogromno!
POMEMBNO: Kotizacija za udeležbo na tabor znaša 140€, vendar imate vsi člani DOPPS pri tem 50% popust, torej znaša kotizacija v tem primeru 70€.
Za več informacij se lahko obrnete na vodjo tabora, ki vam bo z veseljem odgovoril na morebitna vprašanja.
Tilen Basle
tilen.basle@dopps.si
051 636 224
Zahteva za vključitev v upravne postopke povezane s CPVO za HE Hrastje-Mota na Muri
V ponedeljek, 1. junija 2015, smo na društvu vložili zahtevo za vključitev stranskega udeleženca v upravne postopke povezane s celovito presojo vplivov na okolje (CPVO) za hidroelektrarno Hrastje-Mota na reki Muri. Seznanjeni smo namreč, da je za omenjeno elektrarno, ki je v celoti načrtovana na območju Natura 2000 Mura, v teku priprava Državnega prostorskega načrta.
V DOPPS smo v zvezi s tem Ministrstvu za okolje in prostor že 28. 12. 2009 poslali podobno zahtevo za vključitev stranskega udeleženca v upravni postopek, a so nam na ministrstvu z dopisom z dne 8. 1. 2010 odgovorili, da se postopek CPVO še ni začel in da nas bodo, če se bo tak postopek začel, o tem obvestili ter nas kot stranskega udeleženca vključili v upravni postopek.
Ugotavljamo, da se na ministrstvu te obljube iz omenjenega dopisa niso držali, saj sklepa o vključitvi v postopek zaenkrat nismo prejeli. Zato smo v tem tednu ponovno poslali zahtevo za vključitev našega društva kot stranskega udeleženca v vse upravne postopke povezane s celovito presojo vplivov na okolje za hidroelektrarno Hrastje-Mota na Muri.
Dopis DOPPS na Ministrstvo za okolje in prostor, 1. 6. 2015 (pdf)
Posvet: Narava in elektrovodi

Posveta, ki je potekal v Ljubljani, se je udeležilo 60 udeležencev iz več kot 15 organizacij.
foto: Tomaž Mihelič
V četrtek, 21. 5. 2015, smo na DOPPS skupaj z družbo ELES organizirali posvet z namenom izmenjave izkušenj in dobrih praks na področju umeščanj elektrovodov v prostor. Razumevanje te tematike tako z vidika gradnje kot varstva narave zahteva specifična znanja, ki jih različni deležniki med seboj redko izmenjujemo.
Na posvetu z naslovom “Varstvo narave in umeščanje elektrovodov v prostor”, ki je potekal v okviru projekta Bestgrid, so predavatelji predstavili različne vplive, ki jih imajo lahko daljnovodi na ptice in naravo, primere presojanja vplivov na ptice, poglavitna vprašanja s strani sistemskega operaterja visokonapetostnega omrežja in tehnične rešitve za preprečitev smrtnosti na srednjenapetostnem omrežju. Predstavnika mednarodnih organizacij BirdLife International in GermanWatch sta predstavila tudi tuje primere dobrih praks in priročnik, namenjen izboljšanju transparentnosti in komunikacije z javnostjo pri umeščanju daljnovodov v prostor.
Naslednji koraki identificirani že na dogodku
Reševanje problematike smrtnosti zaradi električnega udara smo se lotili že na samem posvetu, saj smo se s predstavniki Elektro Ljubljana dogovorili za sestanek, na katerem bomo identificirali prioritetna območja za sanacijo daljnovodov. Na Ministrstvu za okolje in prostor – Sektor za varstvo narave pa so ponudili organizacijo sestanka na to temo z vsemi elektro-distribucijskimi podjetji.
Posvet je bil organiziran v sklopu projekta:
Predstavitve s posveta so dostopne v elektronski obliki:
01 Koce, DOPPS: Visoka napetost in ptice (pdf)
02 Scrase, RSPB: Bestgrid (pdf)
03 Kačičnik Jančar, ZRSVN: PUN daljnovodi (pdf)
04 Hanlein Germanwatch: Public participation (pdf)
05 Jančar, DOPPS: PV na ptice Ljubljanskega barja (pdf)
06 Kregar: ELES (pdf)
Čiščenje morske obale in zaoljenih ptic
Razlitja nafte na morju imajo lahko velik vpliv tako na okolje in ljudi kot tudi na morsko in obalno živalstvo in rastlinstvo. Pri tem so še posebno ogrožene ptice in morski sesalci. Za čim hitrejše in pravilno ukrepanje ob takšnih nesrečah je potrebno imeti poleg že izdelanega načrta zaščite in reševanja ob nesrečah na morju v pripravljenosti tudi ustrezno usposobljene ljudi, ki lahko v takšnih primerih priskočijo na pomoč.
Novoustanovljeni »Adriatic Training and Research Centre« (ATRAC) z Reke na Hrvaškem bo organiziral dvodnevno usposabljanje z naslovom »Čiščenje morske obale in zaoljenih ptic v primeru onesnaženja z nafto in njenimi derivati«. Potekalo bo od 25. do 26. maja 2015 v prostorih Morske biološke postaje v Piranu. Usposabljanje bodo organizirali v sodelovanju z Nacionalnim inštitutom za biologijo (NIB), Upravo RS za zaščito in reševanje (URSZR) in DOPPS.
Izvedba usposabljanja je del aktivnosti IPA projekta »Strengthening common reaction capacity to fight sea pollution of oil, toxic and hazardous substances in Adriatic sea HAZADR,« pri katerem sodelujejo tudi strokovnjaki iz URSZR in DOPPS.
Cilj usposabljanja je izobraziti in usposobiti udeležence, da bodo lahko pomagali strokovnim delavcem pri čiščenju onesnaženj z nafto in naftnimi derivati ter pri čiščenju zaoljenih ptic. Srečanje bo namenjeno tudi izmenjavi informacij in izkušenj med različnimi nevladnimi organizacijami, vladnimi ustanovami in raziskovalnimi institucijami.
V Sloveniji je prvo tovrstno usposabljanje je ZRSZR skupaj z DOPPS organizirala novembra 2013 v okviru projekta SIMARINE-NATURA, ko je potekal tudi praktični prikaz čiščenja z nafto onesnažene morske obale in zaoljenih ptic (več).
Ukinitev sredstev
Nacionalni inštitut za biologijo (NIB) javnost seznanja s problemom ukinitve financiranja monitoringov (morja, celinskih voda in populacij kvalifikacijskih vrst) s strani Ministrstva za okolje in prostor (MOP) in povsem negotove situacije v zvezi s financiranjem aktivnosti v letu 2015 za implementacijo evropskih direktiv, Okvirne direktive o morski strategiji, Okvirne vodne direktive in Habitatne direktive ter s škodljivimi posledicami, ki bodo zaradi tega nastale na področju varovanja okolja in zdravja ljudi.
Zaradi prenehanja financiranja monitoringov morja bo Slovenija ostala brez podatkov o kakovosti morja kot so npr. podatki o temperaturi, slanosti in bioloških elementih kakovosti vode (fitoplankton, makroalge, bentoški nevretenčarji).
Brez izvajanja monitoringov populacij kvalifikacijskih vrst, med katerimi so tudi številne vrste ptic, ne bo niti kontinuiranih podatkov za analize stanja na območjih Natura 2000, za kar se je Vlada RS zavezala s sprejemom Operativnega programa upravljanja z območji Natura 2000 v Sloveniji 2014-2020 (PUN2000) aprila letos.
Podrobnejše informacije so vam na voljo v priloženi izjavi za javnost – Izjava za javnost: Problematika ukinitve monitoringa (pdf)
Vabilo na posvet
Vabimo vas na posvet na temo naravi prijaznega umeščanja elektrovodov v prostor, ki bo v četrtek 21.5.2015 v prostorih Eles d.o.o. (Dvorana C – 3. nadstropje), Hajdrihova ulica 2, 1000 Ljubljana.
Namen posveta je izmenjava izkušenj in dobrih praks na področju umeščanj elektrovodov v prostor, saj razumevanje te tematike tako iz vidika gradnje, kot varstva narave zahteva specifična znanja, ki jih različni deležniki med seboj slabše poznamo. Prepričani smo, da ravno s prenosom in distribucijo ustreznih znanj lahko zagotovimo prenosna in distribucijska omrežja prijaznejša do narave in deležnikov.
Prosimo vas, da svojo udeležbo potrdite na e-naslovu: tomaz.mihelc@dopps.si.
Program posveta je dostopen v priloženem vabilu – Vabilo na posvet: narava in elektrovodi (pdf)
Alarm za naravo: kampanja
Danes bodo nevladne okoljske organizacije po vsej Evropi začele skupno spletno akcijo za rešitev evropske narave, ki jo ogroža deregulacijski načrt predsednika Evropske komisije Junckerja
Akcija poimenovana “Alarm za naravo” [1] bo omogočila državljanom 28 EU držav sodelovanje v javnem posvetovanju Evropske komisije o zakonodaji, ki varuje naravo v Evropi. Mednarodne NVO BirdLife, WWF (Svetovni sklad za naravo), Evropski okoljski biro in Prijatelji zemlje bodo organizirale in promovirale akcijo, ki bo potekala na svetovnem spletu. Akciji se pridružujejo tudi številne slovenske naravovarstvene in okoljske NVO.
Spletna akcija pomeni začetek vseevropske kampanje proti slabitvi naravovarstvenih prizadevanj in za učinkovitejše izvajanje evropske naravovarstvene zakonodaje. V akciji združujejo svoje moči okoljske NVO iz vse Evrope, ki želijo mobilizirati člane, podpornike in splošno javnost ter tako sporočiti Evropski komisiji, da hočejo, da se veljavna evropska naravovarstvena zakonodaja ohrani in začne učinkoviteje izvajati.
Evropska naravovarstvena zakonodaja (Ptičja in Habitatna direktiva) slovi kot ena najboljših na svetu in v resnici prispeva pri varstvu živalskih in rastlinskih vrst ter habitatov pred izumiranjem. Zaradi nje ima Evropa v svetovnem merilu največje omrežje varovanih območij, Natura 2000, ki pokriva petino evropskega kopnega in 4 % evropskih morij.
Evropska komisija se je odločila izvesti poglobljeno presojo obeh direktiv, da bi ugotovili, če »primerno varujeta naravo« [2]. Ta proces se odvija v vzdušju, ki je izrazito nenaklonjeno do ohranjanja narave. To ilustrira retorika predsednika Evropske komisije Junkerja o zakonodaji, ki bo bolj prijazna do industrije in gospodarstva ter o »zmanjševanju zelenih administrativnih bremen«.
Preko internetne akcije nevladnikov bodo državljani lahko sodelovali v javnem posvetovanju Evropske komisije do 24. julija 2015. To je v tem postopku edina priložnost, ko lahko širša javnost izrazi svoje poglede in pričakovanja.
Izjave voditeljev štirih največjih krovnih okoljskih nevladnih organizacij v Evropi:
Angelo Caserta, direktor evropskega dela BirdLife International: »Na voljo so kupi znanstvenih dokazov, da obe direktivi dajeta rezultate, če se ju ustrezno izvaja. In številni primeri kažejo, da direktivi nista oviri za dober ekonomski razvoj. Zato je moje vprašanje predsedniku Junkerju in podpredsedniku Timmermanu preprosto: zakaj se pri vsem delu, ki ga je treba postoriti v Uniji, ukvarjamo prav s klestenjem naravovarstvene zakonodaje?«
Martin Šolar, direktor WWF Adria pravi: »WWF se več kot 30 let bori, da bi imela Evropa učinkovito naravovarstveno zakonodajo, ki bo zgled vsemu svetu. Zato ne bomo mirno gledali, kako si nekateri prizadevajo to zakonodajo zavreči, čeprav je že sedaj zelo siromašna, saj vsebuje le dve direktivi in nič več. Nihče ne bo imel koristi od tega, če bomo uro evropskih naravovarstvenih predpisov prestavili nazaj. Ne narava sama in ne mi ljudje, katerih blagostanje je odvisno od nje. Zato zdaj začenjamo poziv javnosti, da naravo skupaj obdržimo pri življenju.«
Jeremy Wates, generalni sekretar Evropskega okoljskega biroja (EEB): »Evropska komisija je ta čas tako preokupirana z idejami o deregulaciji in zmanjševanju administrativnih bremen, da je slepa za usodo ogroženih živalskih vrst in njihovega življenjskega prostora. Namesto da spodkopavajo naravovarstveno zakonodajo, naj se Evropska komisija in države članice raje potrudijo za njeno učinkovitejše izvajanje. S tem bodo dosegli da bo ta zakonodaja prinašala velike koristi naravi in s tem nam in našim gospodarstvom.«
Magda Stoczkiewicz, direktorica Prijateljev Zemlje Evrope (Friends of the Earth): »Mi vsi imamo pravico do narave – in skubljenje predpisov, ki jo varujejo, bi bila katastrofa za evropske državljane in za naravo, ki jo imamo radi. Zato mobiliziramo ljudi po vsej EU, da bomo jasno in glasno povedali – naša narava ni na razpolago grabežljivcem. Od naših politikov pričakujemo, da jo bodo varovali za nas vse in za bodoče generacije.«
[1] nevladna internetna akcija bo dostopna na naslednjih povezavah:
Alarm za naravo(v Sloveniji)
www.naturealert.eu
[2] Javno posvetovanje Evropske komisije je dostopno tule: Public consultation as part of the ‘fitness check’ for EU nature legislation (Birds Directive, Habitats Directive)
Več informacij o pravnih postopkih v zvezi s Ptičjo in Habitatno direktivo:
– Preverjanje ustreznosti (Fitness Check): Evropska komisija ta čas izvaja poglobljeno analizo naravovarstvenih direktiv kot del širše REFIT agende. Presoja se, če obe direktivi »ustrezata namenu«. To pomeni, da se preverja, če direktivi v veljavni obliki na učinkovit način prispevata k ciljem ohranjanja vrst in habitatov evropskega pomena in če je to v skladu z drugimi politikami Evropske unije.
– Postopek revizije (Review Process): Če bo na koncu postopka preverjanja ustreznosti (do junija 2016) Evropska komisija odločila, da direktivi »ne ustrezata namenu«, lahko začne postopek revizije, kar pomeni, da obravnava različne možnosti za spremembo direktiv in oceni okoljski, gospodarski, administrativni in socialni vpliv takšnih sprememb. Na koncu se lahko odloči, da sprememb ne bo, da se združita obe direktivi v eno, da se spremenijo samo Dodatki direktiv (npr. seznami vrst/habitatov, ki se varujejo), ali pa, da predlaga nekaj pravno nezavezujočih inštrumentov.
– Postopek spremembe (Revision process): Če bo na koncu postopka preverjanja ustreznosti Evropska komisija odločila, da je treba direktivi spremeniti, bo to predlagala državam članicam. O predlogu spremenjenih direktiv bodo nato razpravljale in se pogajale države članice in Evropski parlament. Preden se o spremenjenih direktivah dogovorijo in ju sprejmejo na Svetu EU in v Parlamentu, lahko traja več let.
Kampanjo podpirajo:
Sporočilo za javnost: Alarm za naravo: kampanja okoljevarstvenih organizacij proti spodkopavanju naravovarstvene zakonodaje s strani Evropske komisije (PDF)
Natura2000 factsheet (PDF)
Kontakti
DOPPS: Bia Rakar, 031 269 811, bia.rakar@dopps.si
WWF Adria: Bojan Stojanović, 051 367 362, bstojanovic@wwf.panda.org
BirdLife Europe: Luca Bonaccorsi, +32 478 20 62 84, luca.bonaccorsi@birdlife.org
Evropski okoljski biro (EEB): Philippa Jones, +32 471 57 01 81, philippa.jones@eeb.org
Friends of the Earth Europe: Paul Hallows, + 32 2 839 10 33, paul.hallows@foeeurope.org
Alarm za naravo!
Našo najdragocenejšo naravo varuje zakonodaja Evropske unije. Obstoj naših rastlinskih in živalskih vrst ter najlepših kotičkov narave je odvisen od teh pravil.
Na žalost Evropska komisija zdaj razmišlja, da bi razvodenela te zakone in s tem izničila več let napredka na področju varovanja narave v Evropi.
Postopek je v fazi zbiranja mnenja javnosti in zdaj je čas, da se sliši naš glas.
V javnem posvetovanju je Evropska komisija državljanom EU postavila nekaj vprašanj. Predlagali smo odgovore, ki po našem mnenju najbolje zagovarjajo varstvo narave.
Ukrepati moramo zdaj ter jasno sporočiti, da naj se naravovarstveni zakoni dosledno izvajajo, ne pa oslabijo.
Da bi rešili evropsko naravo, preprosto vnesite svoje podatke in kliknite Ukrepaj zdaj.
Odgovori, ki po našem mnenju najbolje zagovarjajo varstvo narave:
Vprašanje 1: Kako pomembno ja za vas varstvo narave?
Zelo pomembno.
Vprašanje 2: Kako dobro poznate EU ukrepe za ohranjanje narave?
- Direktiva o pticah: nekoliko jih poznam
- Direktiva o habitatih: nekoliko jih poznam
- Omrežje zaščitenih območij Natura 2000: nekoliko jih poznam
Vprašanje 3: Kako pomembni za ohranjanje narave sta direktiva o pticah in direktiva o habitatih?
Zelo pomembni.
Vprašanje 4: Ali so strateški cilji teh direktiv ustrezni za varstvo narave v EU?
Zelo ustrezni.
Namen naravovarstvenih direktiv je ohranjanje vrst in življenjskih prostorov z visoko naravno vrednostjo. Vizijo, ki ji sledita obe direktivi, podpirajo naravovarstvene organizacije po vsej Evropski uniji.
Vprašanje 5: Ali je pristop, naveden v direktivah, primeren način za zaščito vrst in habitatov v EU?
Zelo primeren.
Obravnavani direktivi od držav članic EU zahtevata vzpostavitev natančnih pravil varstva vseh evropskih prostoživečih vrst ptic in številnih drugih ogroženih vrst ter identifikacijo in ohranjanje pomembnih območij naravnih habitatov.
Vprašanje 6: Ali direktivi učinkovito varujeta naravo?
Zelo učinkovito.
Zahvaljujoč obema direktivama se je območje varovanih habitatov visoke naravne vrednosti v Evropi močno povečalo. Znanstvene raziskave kažejo, da se je stanje nekaterih ogroženih prostoživečih vrst po uveljavitvi direktiv izboljšalo.
Vprašanje 7: Kako pomembno je omrežje Natura 2000 za varovanje ogroženih vrst in habitatov v EU?
Zelo pomembno.
Omrežje Natura 2000 vključuje približno 27.000 območij ohranjene narave, ki obsegajo približno 18 % ozemlja in 4 % morij EU. Podatki kažejo, da so ta območja pripomogla k izboljšanju stanja nekaterih najbolj ogroženih vrst rastlin in živali v Evropi.
Vprašanje 8: Kako lahko primerjamo stroške izvajanja direktiv o pticah in habitatih s koristmi izvajanja?
Koristi izvajanja so precej večje od stroškov.
Raziskave so pokazale, da prednosti teh direktiv izrazito prevladujejo nad stroški. Poleg varovanja rastlinskih in živalskih vrst območja Natura 2000 prinašajo tudi številne druge pozitivne učinke.
Vprašanje 9: Direktivi se predvsem osredotočata na ohranjanje narave. V koliki meri se pri njunem izvajanju upoštevajo naslednji vidiki?
- Ekonomski vidiki– zelo
- Socialni vidiki – zelo
- Kulturni vidiki – zelo
- Regionalne značilnosti – zelo
- Lokalne značilnosti – zelo
Zakonodaja je dobro prilagojena različnim evropskim socio-ekonomskim razmeram, vladnim strukturam, lokalnim in kulturnim preferencam ter običajem.
Vprašanje 10: Ali politike EU na naslednjih področjih na splošno podpirajo cilje direktiv o pticah in habitatih?
- Kmetijstvo in razvoj podeželja – ne
- Ribištvo in pomorstvo – lahko bi prispevale več
- Kohezija (regionalna) – lahko bi prispevale več
- Energetika – ne
- Transport/Promet – ne
- Okolje – da
- Industrija/podjetja – lahko bi prispevale več
- Podnebne spremembe – lahko bi prispevale več
- Zdravje – lahko bi prispevale več
- Raziskave in inovacije – lahko bi prispevale več
Številni elementi okoljske zakonodaje EU podpirajo namene obeh direktiv. Zakonodaja na drugih področjih pa po drugi strani pogosto vzbuja zaskrbljenost naravovarstvenih organizacij. Kmetijska politika EU spodbuja intenzifikacijo kmetijstva, medtem ko bolj trajnostno naravnane kmete pogosto pušča na cedilu. Energetska politika kljub pobudam k večji orientiranosti na obnovljive vire energije še vedno podpira uporabo fosilnih goriv in kljub negativnim vplivom, ki jih imajo ti na biotsko pestrost, subvencionira biogoriva. Prometna politika spodbuja razvoj infrastrukture, ki je v prostor pogosto umeščena z malo ozira na območja, ki so pomembna za ogrožene habitate in vrste.
Vprašanje 11: V kolikšni meri sta direktivi pomembnejši od zakonov, ki bi jih lahko sprejeli na nacionalni in regionalni ravni na tem področju?
Znatna dodana vrednost.
Ker narava ne pozna meja, je za učinkovito varstvo narave nepogrešljiva koordinacija na mednarodni ravni, zato je pomembno, da k ureditvi tega področja države članice pristopajo tudi na nivoju EU. Zahvaljujoč direktivama je v Evropi postopoma prišlo do pozitivnih sprememb v naravovarstvenih prizadevanjih.
Vprašanje 12: V kolikšni meri sta direktivi dodali vrednost gospodarstvu (npr. ustvarjanje delovnih mest, poslovne priložnosti, povezane z omrežjem Natura 2000)?
Znatna dodana vrednost.
Z uveljavljanjem jasnih pravil, ki veljajo za vse gospodarske sektorje, ter s privabljanjem obiskovalcev in turistov sta direktivi znatno prispevali h gospodarstvu. Po ocenah strokovnjakov gospodarske koristi omrežja Natura 2000 znašajo med 200 in 300 milijardami evrov letno.
Vprašanje 13: V kolikšni meri sta direktivi pripomogli k dodatnim družbenim koristim (npr. zdravje, kultura, rekreacija, izobraževanje)?
Znatna dodana vrednost.
Zahvaljujoč direktivama so najdragocenejša območja ohranjene narave trajno varovana ter kot taka omogočajo učenje in uživanje tako sedanjih kot tudi bodočih generacij. Obstajajo trdni dokazi o prednostih, ki jih stik z zdravim naravnim okoljem prinaša za telesno in duševno zdravje ljudi.
Vprašanje 14: Ali za varovanje vrst in habitatov še vedno potrebujemo zakonodajo EU?
Da.
Direktivi sta bili sprejeti za bolj usklajeno delovanje in odpravo nepravilnosti v veljavnih zakonov o ohranjanju narave posameznih držav članic EU. Upravičenost skupnega pristopa k varstvu narave na nivoju EU je v luči svetovne krize biotske raznovrstnosti danes kvečjemu še večja kot kdajkoli prej. Naslednji korak mora biti zagotovitev, da sta obe direktivi popolnoma uveljavljeni in dosledno izvajani v vsaki državi članici EU.
Dobri razlogi, zakaj morate ukrepati:
foto: Flickr, Wikimedia