Novice

Zadnje objavljene novice:

Ob Muri že 16. praznovali WWD

, Novice

Člani Tabrih-a, društva za ohranjanje kulturne in naravne dediščine in člani Mednarodnega komiteja za ohranitev reke Mure Naša Mura-Unsere Mur ter drugi posamezniki so v nedeljo 1. februarja 2015 v Razkrižju izvedli že 16. pohod ob Muri in tako obeležili Svetovni dan varstva mokrišč, World Wetlands Day, ki ga praznujemo 2. februarja.

2015-02-04-novica-Mura_povezuje_ljubitelje_narave_in_pohodnistva_iz Slovenije, Avstrije ter Hrvaške. Foto: Gregor Domanjko

Mura povezuje ljubitelje narave in pohodništva iz Slovenije, Avstrije ter Hrvaške.
foto: Gregor Domanjko

Mokrišča ob Muri kot glavni vodni viri

Osnovni namen vodenih pohodov ob Muri je opozoriti zainteresirane in splošno javnost o pomenu mokrišč ob reki Muri za človeka in naravo. Pomen mokrišč je vedno večji, še posebej to velja za gozdove ob Muri znotraj visokovodnih nasipov, ki ob poplavah kot spužva zadržujejo vodo in jo počasi oddajajo v okolje. Tako na najboljši način preprečujejo poplave dolvodno, čistijo vodo in napajajo podtalnico. Zato se v poplavnem svetu ob Muri nahajajo glavni viri čiste pitne vode za prebivalce celotnega Pomurja, dela avstrijske Štajerske in hrvaškega Medžimurja. Se tega nočemo zavedati?
Franc Žižek iz društva Tabrih o uničevanju mokrišč: »Mokrišča še vedno neusmiljeno izginjajo, predvsem zaradi enostranskega in neusklajenega načrtovanja rabe prostora ter želje za čistim dobičkom. Z morebitno izgradnjo hidroelektrarn na reki Muri bi uničili najbolj prepoznaven krajinski element v Pomurju.«

Največja želja pohodnikov je "Naj Mura teče brez ovir". Foto: Gregor Domanjko

Največja želja pohodnikov je “Naj Mura teče brez ovir”.
foto: Gregor Domanjko

Skupne želje pohodnikov po ohranitvi območja

Organizatorji pohoda in približno 300 udeležencev iz Slovenije, Avstrije in Hrvaške s pohodom pozivajo, da bi morali mokrišča in poplavne gozdove ob Muri uvrstiti na seznam mednarodno pomembnih mokrišč varovanih z Ramsarsko konvencijo. Še več, Slovenija naj se čim prej pridruži sosednjim državam pri razglasitvi UNESCO biosfernega rezervata Mura-Drava-Donava in s tem vzdržnega razvoja tega območja.

Pri izbiri lokacije, pripravi in izvedbi pohodov ob Muri vsako leto aktivno sodelujejo tudi člani DOPPS. Gregor Domanjko iz Pomurske sekcije: »Mura s poplavnimi gozdovi, prodišči, rokavi, mrtvicami in lokami sodi med najbolj pomembna življenjska okolja v Sloveniji za vodomca, breguljko, črno štorkljo, srednjega detla, plašico, malega deževnika in druge vrste ptic. Zato je organizacija pohodov ob Muri in ozaveščanje ljudi o pomenu njene ohranitve ključna naloga vseh, ki nam je narava blizu.«

Da spada poplavni svet ob Muri med vrstno najbolj bogata in pestra življenjska okolja v srednji Evropi priča podatek, da je bilo samo v slovenskem delu Mure doslej evidentiranih več kot 600 rastlinskih vrst, 200 vrst ptic-od tega 110 gnezdilk, 30 vrst sesalcev, 15 vrst dvoživk in 1200 vrst metuljev (Regijski park Mura, Bedjanič, Urbanek 2001).

»Mokrišča za našo prihodnost«

, Novice

2. februarja obeležujemo Svetovni dan mokrišč. Na ta dan je bila leta 1971 v iranskem mestu Ramsar sprejeta Konvencija o varstvu mokrišč mednarodnega pomena, imenovana tudi Ramsarska konvencija. Konvencija poudarja potrebo po ohranjanju vseh mokrišč, njihovih funkcij in biotske raznovrstnosti ter njihovo preudarno rabo, opozarja na pomen vode za ohranjanje ekosistema in ekoloških procesov.

Letošnja tema Svetovnega dneva mokrišč je: »Mokrišča za našo prihodnost«.

V Sloveniji so tri mednarodno pomembna mokrišča, zbrana pod okriljem konvencije, in sicer: Sečoveljske soline (od leta 1993), Škocjanske jame (od leta 1999) in Cerkniško jezero z okolico (od leta 2006), v pripravi je tudi predlog za vpis Ljubljanskega barja na ta seznam.

Mokrišča so življenjska okolja, ki so bolj ali manj povezana z vodo ter so med svetovno najpomembnejšimi in istočasno med najbolj ogroženimi ekosistemi. Pomembno prispevajo k vzdrževanju vodnega režima, k ohranjanju količine in kakovosti vode, delujejo kot zadrževalniki voda, ki omilijo škodo ob poplavah, bogatijo podtalnico in uravnavajo njen nivo, delujejo kot naravne »čistilne naprave«, so zibelka biotske raznovrstvnosti ter območja rekreacije in sprostitve.

http://skocjanski-zatok.org/

Škocjanski zatok je sredozemsko mokrišče izjemnega pomena zaradi bogate favne in flore. Foto: Borut Mozetič

Zelo učinkovit način varstva narave je tudi upravljanje naravnih rezervatov, ki jih ustanavljamo z namenom ohranjanja biotske pestrosti in varovanja naravnih in kulturnih virov. Naravni rezervati v upravljanju DOPPS so različna mokrišča, območja pomembna za številne redke rastlinske in živalske vrste in tudi za nas ter našo prihodnost.

Naravni rezervat Škocjanski zatok je največje polslano mokrišče v Sloveniji. Območje, znano po pestrosti ptic (do sedaj smo našteli 245 različnih vrst ptic; 42 vrst na območju rezervata redno gnezdi) leži v neposredni bližini mesta Koper, kjer kot oaza v urbaniziranem svetu nudi zavetje številnim živalskim in rastlinskim vrstam, obiskovalcem pa možnost oddiha v naravi, izobraževanje in raziskovanje. Preberite več

Na območju Iškega morosta je ohranjenih nekaj najlepših primerov vlažnih barjanskih travnikov na Ljubljanskem barju. Foto: Eva Vukelič

Na območju Iškega morosta je ohranjenih nekaj najlepših primerov vlažnih barjanskih travnikov na Ljubljanskem barju. Foto: Eva Vukelič

Naravni rezervat Iški morost
Iški morost je 63,5 hektarjev velik naravni rezervat, v katerem se kot mozaik prepletajo značilna življenjska okolja Ljubljanskega barja. V rezervatu z upravljanjem ohranjamo eno izmed najlepših območij, vse redkejših vlažnih barjanskih travnikov, ki so dom močno ogroženim travniškim vrstam rastlin in živali. Preberite več

Naravni rezervat Ormoške lagune – v bližini Ormoža vzpostavljamo nov naravni rezervat. Ormoške lagune so 55 hektarjev veliko mokrišče antropogenega nastanka, ki leži na območju rečnega ekosistema Drave ob Ormoškem jezeru. Sestavljajo ga plitvi bazeni s trstišči in sestoji rogoza, obdaja pa ga poplavni gozd, redek ostanek mehkolesne rečne loke v Sloveniji. Mokrišče je izjemnega nacionalnega in mednarodnega pomena za številne ogrožene vrste ptic. Preberite več

 

 

Ste letos že obiskali kakšno mokrišče?

V rubriki Kam na izlet?, smo za vas pripravili nekaj napotkov za lažjo izbiro vašega naslednejga izleta, med drugim predstavljamo tudi številna mokrišča v Sloveniji.

Poiščite sprostitev v naravi!

Preberite več.

Razvoj in biodiverziteta lahko gresta z roko v roki

, Novice

Pred kratkim objavljena znanstvena raziskava je ocenila vpliv različnih scenarijev človeškega razvoja na biodiverziteto z uporabo podatkov Rdečega seznama Svetovne zveze za varstvo narave (IUCN).

Raziskava, objavljena v reviji Conservation Letters, je povezala deset organizacij, med katerimi je bil tudi BirdLife International, in razvila nove pristope za oceno vpliva različnih razvojnih odločitev. Rezultati so pokazali, da bo dosedanji model rasti in razvoja v prihodnosti pripeljal do povečevanja ogljikovih emisij in ogromne izgube gozdnih površin.

2015_26_1_polje_Medvedci_TilenBasle

Razvoj ali biodiverziteta? Ali oboje?
foto: Tilen Basle

Naraščajoča človeška populacija in ekonomski razvoj bosta povečala povpraševanje po hrani, energiji in ostalih ključnih surovinah, kot so čista voda, vlakna in les. Dosedanji model bi temu povpraševanju zadostil s povečano kmetijsko proizvodnjo, ribištvom in krčenjem gozda. Ti ukrepi bi zmanjšali odstotek revnih in izboljšali zdravje ljudi, vendar bi naravno okolje plačalo veliko ceno. V takšnem modelu za veliko večino vrst ni pričakovati izboljšanja njihovega dosedanjega stanja.

»Ni potrebno, da sta človekov razvoj in ohranjanje biodiverzitete tekmeca,« je povedal glavni avtor članka Piero Visconti in pojasnjuje: »Odkrili smo obstoj alternativnega scenarija, ki odpravlja lakoto, revščino in povečuje človekovo dobro počutje, hkrati pa izboljšuje trende biodiverzitete po vsem svetu.«

Raziskovalci so nov scenarij poimenovali »Sprememba porabe« in temelji na bolj učinkoviti rabi sedanjih kapacitet. S tem bi se dostopnost hrane, vode in energije za revne povečala, v razvitem svetu pa bi se poraba na prebivalca zmanjšala z zmanjševanjem izgub v proizvodnji in procesiranju žit ter bolj zdravim načinom prehranjevanja, ki vključuje manj mesa.

»Ta raziskava na nov način ocenjuje vplive različnih razvojnih scenarijev na biodiverziteto, hkrati pa prikazuje izjemno vrednost podatkov Rdečega seznama. Ti ne pripomorejo le k prepoznavanju prioritet za naravovarstvene akcije, temveč prispevajo tudi k boljšemu razumevanju prihodnjih razvojnih odločitev,« je povedal soavtor članka Dr. Stuart Butchart, vodja na področju znanosti pri BirdLife International.

Več lahko preberete v izvirnem članku z naslovom “Human development and biodiversity conservation can go hand in hand, study finds“.

Za nami je Januarsko štetje vodnih ptic (IWC) 2015

, Novice | 1 komentar

Pretekli vikend je po vsej Sloveniji in večjem delu sveta potekalo Januarsko štetje vodnih ptic (IWC), katerega se vsako leto udeleži na tisoče ljudi. Pri nas se ga v zadnjih letih redno udeležuje približno 300 prostovoljcev, ki skupaj preštejejo nekaj deset tisoč ptic. Po preteklem vikendu smo malce povprašali naše popisovalce in za vas zbrali nekaj vtisov iz letošnjega štetja.

2015_21_1_IWC_lent_studentje_EvaHorvat

V Mariboru so se popisa udeležili tudi študentje Biologije in ekologije z naravovarstvom s Fakultete za naravoslovje in matematiko Maribor. Spremljala jih je tudi novinarska ekipa RTV Slovenije.
foto: Eva Horvat

Eva Horvat, reka Drava

»Letos sem se prvič udeležila IWCja oziroma po naše januarskega štetja vodnih ptic, potem ko nas je k sodelovanju povabil Luka Božič na predavanju o vodnih pticah dober teden dni prej. Na terenu sem poleg laboda grbca in mlakarice, videla še nekaj novih vrst vodnih ptic ter se seznanila z metodami, ki se uporabljajo pri štetju. Izkušnja je bila zanimiva in poučna, zato mislim, da bom prihodnje leto že lahko sama prevzela kakšno lažje območje za štetje ter tako prispevala k enemu od najbolj množičnih popisov ptic na svetu.«

Mojca Podletnik, reka Ščavnica

»Letos je bilo vreme v času IWC precej prijaznejše do nas popisovalcev, vendar je bilo posledično precej manj ptic kot prejšnja leta. Kljub temu pa se ne morem pritoževati nad vrstno pestrostjo, h kateri so prispevali kar dve kostanjevki, sivke, zvonca, čopaste črnice, mokož in pikasti martinec. Še posebno vesela pa sem mojega prvega opazovanja vodomca na reki Ščavnici.«

2015_21_1_IWC_recni_galeb_EvaHorvat

Rečni galebi so v zimskem času ene najbolj številčnih vodnih ptic pri nas.
foto: Eva Horvat

Gregor Bernard, reka Krka

»Tudi letos bi na popisu že lahko nabrali kakšen šopek zvončkov. Posledica mile zime je verjetno tudi manjše število vodnih ptic. Tiste, ki pa so bile na vodi, so zbežale, ko so nas videle že od daleč. Tako smo jih večino prešteli kar v zraku.«

Bojana Lipej, Strunjan

»Po dolgem času sva se z možem skupaj udeležila januarskega štetja vodnih ptic. Kljub visoki plimi, ki je na določenih točkah onemogočala dostop do obale, in vetrovnemu vremenu ter posledično manjšemu številu ptic na morju, je bila ta izkušnja navdušujoča. Prihodnje leto se bova sigurno spet udeležila.«

Na društvu že drugo leto zapored uvajamo eVnos podatkov iz Zimskega štetja vodnih ptic. Do danes je podatke vneslo 99 opazovalcev, ki so s 1151 opazovanji prešteli že 23.539 osebkov vodnih ptic. Vsem popisovalcem se iskreno zahvaljujemo za opravljeno delo!

2015_01_07_logo_NoAGSeVnos – prosimo vas, da ga uporabite!

Lansko leto smo e-vnos napravili poskusno, in se je odlično obnesel. Je enostaven, obenem pa zmanjšuje možnost napak in hitro omogoči dostopnost podatkov celotni druščini popisovalcev.

eVnos je dostopen na strani: http://atlas.ptice.si

Navodila za vnos najdete v razdelku na vrhu strani »O atlasu«, kjer kliknete na povezavo
»IWC – navodila za vnos podatkov«
Navodila za registracijo najdete v razdelku »Prijava«

Za vnos priporočamo uporabo brskalnika Google Chrome ali Mozilla Firefox, odsvetujemo pa Internet Explorer, ker deluje počasneje.
V primeru nejasnosti ste dobrodošli na naslovu: tomaz.mihelic@dopps.si

Najbolj ogrožena mednarodno pomembna območja za ptice na svetu

, Novice

Po zadnji raziskavi organizacije BirdLife International je več kot 350 mednarodno pomembnih območij za ptice (IBA) na svetu močno ogroženih, saj zanje obstaja velika verjetnost, da bodo izgubljena za vedno. Med njimi so tudi tri slovenska območja.

IBA

vir: BirdLife International

Mednarodno pomembna območja za ptice so največje in najbolj celovito omrežje ključnih območij za varstvo biotske pestrosti na svetu. Ta program, pri katerem po standardizirani metodologiji sodelujejo nacionalni partnerji organizacije BirdLife International po vsem svetu, poteka že štiri desetletja, do danes pa so opredelili že 12.000 IBA.

V okviru projekta “IBAs in danger” (IBA v nevarnosti) je BirdLife opredelil 356 najbolj ogroženih območij, ki se nahajajo v 122 državah in so v neposredni nevarnosti, da bo njihova velika naravovarstvena vrednost kmalu izgubljena. Približno polovica od teh območij je po nacionalni ali mednarodni zakonodaji tudi pravno zaščitena kot zavarovana območja.

“Rezultati projekta “IBAs in Danger” omogočajo, da se bodo lahko vladne in razvojne institucije, mednarodne okoljske in naravovarstvene organizacije, gospodarstvo ter širša civilna družba osredotočili na nujno potrebne ukrepe za preprečevanje nadaljne škode in izginjanja teh območij”, pravi Melanie Heath, direktorica BirdLife International za znanost, politiko in informiranje.

Dva primera najbolj ogroženih IBA sta na primer nižinski gozdovi na otoku São Tomé, ki jih ogrožajo industrijske plantaže, jez načrtovane hidroelektrarne in krivolov, in Tasmansko morje med Avstralijo in Novo Zelandijo, ki je pomembno območje za prehranjevanje globalno ogroženih morskih ptic in sesalcev. Žal je ocenjena količina plastičnih odpadkov, ki jih živali po nesreči zaužijejo, v tem morju višja kot kjer koli drugje na svetu.

Neslavna slovenska trojica

Med najbolj ogrožena IBA na svetu so uvrstila tudi območja Ljubljansko barje, Mura in Snežnik – Pivka, za katere je bil ocenjen močan pritisk s strani različnih virov ogrožanja. Na Ljubljanskem barju sta to predvsem intenzifikacija kmetijstva in v manjši meri urbanizacija, na reki Muri energetika in kmetijstvo, na območju Snežnik – Pivka pa intenziviranje gozdarstva.

Zimska številka revije Svet ptic

, Novice

Letnemu času primerno se v zadnji številki revije Svet ptic v letu 2014 ukvarjamo z bolj zimskimi tematikami sveta ptic. Na sprehodih se vam bodo gotovo »razkazovali« lunji, zato si natančno preberite zanimivosti o njih in poglejte fotografije, da jih boste znali razlikovati med seboj. Jate žerjavov še vedno letijo nad nami, zato smo tokrat pisali o njihovi selitvi. V tem letnem času se da opazovati zanimive in večini ljudi nepoznane vrbnice. Dejavne so ravno v tem obdobju, ko »večina žužkoslovcev še spi zimsko spanje«, pravi poznavalec vrbnic dr. Ignac Sivec.

Zimska številka revije Svet ptic

V prazničnem času smo se sladkali z orehi ali iz njih narejenimi dobrotami. Kako sta se tretja slastnih orehov lotili sivi vrani, sivka in vranko, bo zanimalo najmlajše. Skupaj z njimi pa lahko ustvarimo tudi pisane, unikatne koledarje, ki nam bodo krasili steno v letu 2015. Za najmlajše, malo večje in mladino bodo prišle prav raziskovalne beležnice, ki so nastale s pomočjo vzgojno izobraževalnega programa Adriawet. Natisnete jih lahko s spletne strani.Tudi društvenih novic tokrat ne manjka. Nataša Šalaja piše o dolgi poti, ki jo je bilo treba prehoditi, da se je gradnja objektov v Naravnem rezervatu Škocjanski zatok končno lahko pričela. Pišemo tudi o jesenskih dogodkih, ki sta združila veliko članov DOPPS in drugih ljubiteljev ptic, Evropski dan opazovanja ptic in Ptičariada. Pomurska sekcija je organizirala 4. Pomurski ornitološki vikend, preberete pa lahko tudi odličen intervju z našim dolgoletnim članom in odmevnim slovenskim gospodarstvenikom Bogdanom Lipovškom.Lepih ptičarskih prigod nikoli ne zmanjka. V članku o luknjah v fasadah nam naša članica trka na vest: »Kaj je bolj dragoceno, materialna lastnina ali življenje … « V zimski številki pa smo tudi objavili zadnji članek na temo 20. obletnice poljudnega društvenega glasila in še veliko drugih zanimivosti.Vabljeni spet v S/svet ptic!

Kazalo

  • 4 Ptice naših krajev// Al Vrezec, Jurij Hanžel
  • 6 Lunji Slovenije// Dejan Bordjan
  • 10 Tivtska solila v Črni gori – prvi koraki na poti k učinkovitemu varstvu// Borut Rubinić
  • 12 Vrbnice // Ignac Sivec
  • 14 Žerjav // Matej Gamser, Dejan Bordjan
  • 16 Ali nadmorska višina omejuje raziskave vplivov podnebnih sprememb na ptice // Žan Kuralt, Polona Sušnik
  • 18 Bogdan Lipovšek //pogovarjal se je Damijan Denac
  • 20 Gana – narava na razstavi // Ines Kavgić
  • 22 Ptičji koledar // Barbara Vidmar
  • 24 Trd oreh // Petra Vrh Vrezec
  • 32 Zimska opazovanja v naravi // Blaž Blažič, Ivan Esenko, Iris Petrovič, Dare Šere, Metka Škornik, Rudi Verovnik, Petra Vrh Vrezec
  • 35 Skupni vzgojno – izobraževalni program Adriawet 2000 // Bojana Lipej
  • 36 Dolga pot do objektov v Naravnem rezervatu Škocjanski zatok // Nataša Šalaja
  • 38 V Veržeju in okolici je potekal 4. Pomurski ornitološki vikend // Gregor Domanjko
  • 39 Evropski dan opazovanja ptic – letos že 21. zapored // Tilen Basle
  • 40 Ptičariada 2014 // Gregor Bernard
  • 41 Vtisi udeležencev Ptičariade // Matej Gamser, Tomaž Miheli, Katarina Denac, Robert Rožaj in Tereza Potočar Korošec
  • 42 Račje vragolije // Janez Papež
  • 44 20 let poljudnega društvenega glasila – 4. del // Barbara Vidmar, Petra Vrh Vrezec
  • 46 Luknje v fasadi – življenje ali materialna lastnina // Cveta Erman
  • 47 Nevestica ali karolinska raca // Rudolf Tekavčič
  • 48 Naj fotoulov // Aleksander Pritekelj, Jani Vidmar, Ivan Esenko, Miha Podlogar
  • 49 Novice DOPPS

PDF revije Svet ptic, leto 2014, letnik 20, številka 04

Elektronske različice revije so dostopne tudi v Arhivu revije Svet ptic.

Razpis za nagrado ZLATI LEGAT 2013

, Novice

Zlati legat je nagrada, ki jo DOPPS podeljuje slovenskim ornitologom za najboljše delo s področja ornitologije objavljeno doma ali na tujem. Nagrado sestavlja pisno priznanje in denarna nagrada.

Za nagrado lahko kandidirajo dela, katerih prvo navedeni avtor je državljan Republike Slovenije ali zamejski Slovenec.V poštev za izbor za nagrado pridejo strokovna in znanstvena dela s področja ornitologije, ki so bila objavljena v letu 2013. Žirija bo izbirala med vsemi objavljenimi deli v tem letu.

Avtorje prosimo, da kopije svojih del pošljejo na naslov DOPPS, p.p. 2990, 1001 Ljubljana ali dopps@dopps.si, s pripisom »za nagrado Zlati Legat«, do 1.2.2015. Razglasitev zmagovalca in podelitev nagrade bo na zboru članov DOPPS 2015.

Narava ne pozna meja

, Novice

11. in 12. decembra 2014 smo v Štarancanu (Italija) obeležili zaključek triletnega čezmejnega projekta AdriaWet 2000 – Jadranska mokrišča za omrežje Natura 2000, pri katerem je DOPPS sodeloval kot partner, Naravni rezervat Škocjanski zatok pa kot projektno območje. Ob zaključku projekta smo s podpisom Štarancanske listine ustanovili Omrežje Natura 2000 mokrišč v Jadranu, s katerim nadgrajujemo in nadaljujemo sodelovanje zavarovanih območij Jadranskega morja.

Projekt AdriaWet 2000 od novembra 2011 uresničujemo na čezmejnem območju med Italijo in Slovenijo, ki je iz vidika biotske pestrosti med najbogatejšimi in najbolje ohranjenimi v Evropi. Na tem območju živijo številne živalske in rastlinske vrste, ki ustvarjajo naravno bogastvo izjemne vrednosti.

Aktivnosti v okviru triletnega projekta so DOPPS-u in trem italijanskim partnerjem (Občina Štarancan, il Mosaico in Veneto Agricoltura), omogočile mreženje med zavarovanimi območji v Jadranu, izmenjavo znanj in izkušenj, primerjavo in spoznavanje mednarodno pomembnih zavarovanih območij (v nadaljevanju ZO) v Italiji, Španiji in Avstriji ter izvedbo številnih terenskih raziskav v okviru skupnega programa monitoringa, vzgojno-izobraževalnih aktivnosti, in še veliko več.

Zaključna konferenca projekta AdriaWet2000, foto: Bia Rakar

Na zaključni konferenci projekta AdriaWet 2000 je Bojana Lipej (DOPPS), koordinatorica izobraževanja, predstavila Skupni vzgojno-izobraževalni program projekta,  izobraževalne aktivnosti in ostala gradiva.
foto: Bia Rakar

Med rezultati projekta AdriaWet 2000 velja izpostaviti Skupni protokol spremljanja prostoživečih živalskih vrst, spletno favnistično podatkovno bazo za upravljanje z zbranimi podatki, dokument o razvojnih potencialih v ZO, organizacijo izobraževalnega programa in tehnične pomoči pri upravljanju ZO, skupni program za celostno in trajnostno upravljanje ZO, skupni vzgojni-izobraževalni program za območja Natura 2000 ter aktivno vključevanje lokalnih deležnikov in drugih zainteresiranih skupin. Inovativnost projekta je v razvoju sistema celostnega upravljanja ZO, ki prispeva k razumevanju, da je biotska raznovrstnost element privlačnosti in trajnostnega razvoja, predvsem za lokalne skupnosti, ki so bile neposredno vključene v projektne aktivnosti.

Na zaključnem dogodku so partnerji projekta AdriaWet 2000 in drugi upravljavci sodelovanje in povezovanje ZO v Jadranu nadgradili s podpisom Štarancanske listine, ustanovnim dokumentom Omrežja upravljavcev in deležnikov obalnih in morskih zavarovanih območij v Jadranu (ADRIAWET). Vzpostavitev, cilje in ukrepe omrežja je 11. decembra 2014 soglasno sprejelo in potrdilo devet zavarovanih območij, vključno z Naravnim rezervatom Škocjanski zatok. Glavni cilj omrežja je okrepitev sodelovanja, namenjenega podpori upravljavcev obalnih in morskih ZO pri oblikovanju in izvajanju celostnega upravljanja, ki omogoča, da postanejo posegi za varstvo biotske raznovrstnosti dejavniki razvoja teh območij in njihove okolice.

Nataša Šalaja, vodja Naravnega rezervata Škocjanski zatok, o pomenu Omrežja Natura 2000 mokrišč v Jadranu pravi: »Vsi podpisniki Štarancanske listine se zavezujemo, da bomo sodelovali pri ohranjanju morskih in obalnih okolij na Jadranu, s tem, da bomo prispevali k varstvu habitatov in ekosistemov, tako da se ohranijo lastnosti obale in morja za doseganje varstvenih ciljev, kot tudi za pomembne priložnosti za obalne skupnosti, povezane z ribolovom, kmetijstvom in turizmom v obsegu, ki ne škoduje osnovnemu kapitalu zavarovanih območij in njihovih lokalnih skupnosti – naravi«.
Dodatne informacije so dostopne na spletni strani projekta www.adriawet2000.eu