Novice

Izberi obdobje v arhivu prispevkov ali

Zadnje objavljene novice:

Urejamo knjižnico DOPPS

24. 11. 2014, Novice

V pisarni DOPPS smo se lotili ureditve društvene knjižnice. Obvestilo je namenjeno vsem, ki ste si v preteklosti izposodili društveno gradivo (knjige, revije in drugo). Praviloma imajo gradiva majhen okrogel žig DOPPS knjižnica.

Prihodnji teden bomo začeli s popisi, inventarizacijo in označevanjem knjig. V ta namen potrebujemo vašo pomoč, saj moramo zbrati vse knjige, revije in drugo društveno gradivo. Zelo pomembno je, da vsi člani vrnete vse, saj lahko samo tako ta korak kakovostno izpeljemo.

Prosimo vas, da nam do petka, 28. 11. 2014, prinesete izposojena gradiva, in tako njihovo uporabo omogočite tudi drugim. Gradiva lahko prinesete v ljubljansko in koprsko pisarno.

Za dodatne informacije se lahko obrnete na Tanjo Šumrada.

Predstavili smo se na 45. sejmu Narava – zdravje

18. 11. 2014, Novice

Med 13. in 16. novembrom 2014 je na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani potekal že 45. sejem Narava – zdravje. Sejem promovira zdrav življenjski slog, kar je v lanskem letu pritegnilo 22.000 obiskovalcev, ki so si lahko ogledali več kot 300 razstavljavcev. Tudi letos ni bilo nič drugače, razstavljavci pa so se predstavili v šestih sklopih – Prehrana, Zdravje, Naravna kozmetika, Gibanje, Wellness in Zeleno sobivanje. V slednjem se je skupaj z drugimi naravovarstvenimi organizacijami predstavilo tudi Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije.

Tako kot sejem je bila tudi naša stojnica pisana in je postregla z mnogimi informacijami.
foto: Tilen Basle

Mokrišča v Sloveniji

V ospredje sklopa Zeleno sobivanje so bila letos postavljena mokrišča v Sloveniji, katerim veliko pozornost namenjamo tudi v našem društvu. Za njihovo varstvo varstvo si med drugim prizadevamo tudi z upravljanjem nekaterih od teh edinstvenih območij, med katere lahko štejemo tudi naši tri naravne rezervate (Naravni rezervat Škocijanski zatok, Naravni rezervat Iški morost in Naravni rezervat Ormoške lagune), zato smo na stojnici v okviru sejma poseben poudarek dali prav tem. Obiskovalci so tako lahko izvedeli več o aktualnem dogajanju v Naravnem rezervatu Škocjanski zatok, spoznali kosca in naš trud za njegovo ohranitev v Naravnem rezervatu Iški morost ter napredek projekta LIVEDRAVA, v okviru katerega se ustanavlja Naravni rezervat Ormoške lagune. Na stojnici so bile na voljo predstavitvene brošure za obiskovalce, hkrati pa so jim z veliko dodatnimi informacijami postregli tudi naši prostovoljci.

»Glede na to, kako obsežen in pisan je bil sejem, moram reči, da je bila naša stojnica dobro obiskana. Zloženke in plakati so kar izginjali – nekateri bolj, drugi manj načrtno izbrani. Najboljši utrinki so bili tisti, ko so starejši obiskovalci in obiskovalke prišli do stojnice z vzdihom “Ooo, ptički!” in delili svoje izkušnje z nami. Odkrito rečeno pa se na žalost še vedno nisem domislila, kateri bi bil lahko “tisti ptič s črno črto čez hrbet”,« je svojo izkušnjo v vlogi prostovoljke na sejmu opisala Manca Velkavrh.

Predstavitev tudi na velikem platnu

Drugi dan sejma se je društvo predstavilo tudi v multimedijski obliki, saj so se v predstavitvenem prostoru odvrteli štirje kratki dokumentarni filmi, ki predstavljajo utrinke iz naših društvenih aktivnosti. Občinstvu smo prikazali dokumentarce Mokrišča v plamenih, Sredozemski vranjek, UPKAČ in Urejanje gnezdišč breguljke.

Visokodebelni biseri na Goričkem

14. 11. 2014, Novice

Na Goričkem smo s projektom Upkač odstrli še nekaj tančic iz življenja dveh tipičnih gnezdilk mozaične kmetijske krajine – smrdokavre in velikega skovika, ki s svojo prisotnostjo dokazujeta, da je na stiku različnih življenjskih okolij pestrost življenjskih oblik največja.

Številčnost obeh vrst je na Goričkem v minulih 15 letih (1998–2013) upadla za kar 75 odstotkov.

V okviru projekta Upkač smo raziskovalci in prostovoljci društva na Goričkem opravili raziskave, s katerimi smo pridobili dragocene podatke o življenju velikega skovika in smrdokavre. Le s poznavanjem njune biologije smo lahko predlagali učinkovite varstvene ukrepe zanju. Ukrepanje je nujno, saj je stanje resnično zaskrbljujoče!

Ekološke raziskave smrdokavre in velikega skovika

Zanimalo nas je predvsem, s čim se te ptice prehranjujejo, kako velika območja v okolici gnezd uporabljajo in kakšne morajo biti značilnosti teh območij. Travniki, visokodebelni sadovnjaki in vsi drugi potrebni elementi pokrajine morajo biti namreč ravno pravšnji, da lahko skrbni starši vsako leto ulovijo dovolj hrane za preživetje mladičev.

Smrdokavra je najpogosteje ulovila različne vrste kobilic, še posebno pa bramorje in poljske murne. foto: arhiv DOPPS

Najpogostejši plen smrdokavre je bil bramor.
foto: arhiv DOPPS

Podnevi smo se osredotočili na smrdokavro, ponoči pa na nočno aktivnega velikega skovika. Našli smo osem smrdokavrinih gnezd, večinoma v naravnih duplih v jablanah in v slivi, dve pa tudi v gnezdilnicah. Med iskanjem gnezd velikih skovikov smo pregledali več kot 100 naravnih dupel, vendar je bilo na koncu vseh osem najdenih gnezd v gnezdilnicah.

Ob vhodu v dupla in gnezdilnice smo namestili kamere, s čimer smo dobili posnetke plena, ki so ga starši nosili mladičem.

Podatke o smrdokavrinih prehranjevališčih, ki so bila najpogosteje na košenih travnikih, kolovozih ter travnatih robovih cest in njiv, smo zbrali z opazovanjem staršev z daljnogledom. Pri velikih skovikih pa smo na štiri ptice namestili radijske (VHF) oddajnike in ponoči s telemetrijo spremljali njihovo gibanje. Prehranjevali so se na travnikih, v nasadu črnega bezga, grmiščih in visokodebelnih sadovnjakih.

Največja grožnja je izginjanje primernih prehranjevalnih habitatov

Na podlagi ekoloških raziskav domnevamo, da je največjo grožnjo za obe vrsti predstavlja izginjanje primernih prehranjevalnih površin, kot posledica opuščanja tradicionalnih načinov kmetovanja – izginjanja ekstenzivnih travnikov ter splošnim zmanjšanjem pokrajinske mozaičnosti.
Natančni vzroki, odkriti z raziskavami o ekoloških zahtevah obeh vrst, so nam pomagali oblikovati učinkovite varstvene ukrepe – naravovarstvene smernice.

Podrobnejše informacije o ekoloških raziskavah so objavljene v monografiji Ptice Goričkega.

V Videogaleriji si lahko ogledate kratki dokumentarni film Upkač.

Reka Drava ima več prostora zase in za svoje prebivalce.

12. 11. 2014, Novice

Nižinski del reke Drave je nekoč sestavljala glavna struga, ki jo je prepletalo mnogo manjših stranskih rokavov. Ti so predstavljali edinstvena življenjska okolja za mnoga živa bitja, hkrati pa so rokavi ob narasli vodi to posrkali vase in tako preprečili razlivanje reke. Ob izgradnji hidroelektrarn na spodnji Dravi se je ta proces naravne zaščite pred poplavami okrnil, hkrati pa so mnoge živali izgubile dragocen življenjski prostor. Danes poskušamo z konkretnimi naravovarstvenimi akcijami ponovno oživiti te procese in reki vrniti življenje.

V stranski rokav pri Vurberku ponovno teče voda iz reke Drave.
foto: Dominik Bombek

Brez vode ni življenja!

V začetku novembra smo v okviru projekta LIVEDRAVA zaključili prvo izmed treh predvidenih renaturacij rečnih rokavov na reki Dravi. Mrtev rečni rokav pri Vurberku, skozi katerega že dolgo ni tekla voda, smo odprli in tako vzpostavili ponoven pretok vode. S tem bomo ugodno vplivali na mehkolesno loko in številna druga živa bitja. Vodomec in mali martinec bosta v živem rokavu našla odlično mesto za prehranjevanje, številne ribe primerno drstišče, hkrati pa bo rokav predstavljal nov življenjski prostor za mnoge dvoživke, kačje pastirje in ostale žuželke.

Nova spoznanja prenašamo v prakso.

Na nasproti strani rečnega rokava v Vurberku smo prav tako pričeli z odstranjevanjem kamnometa na levem bregu reke Drave. Z odstranitvijo kamnometa bomo ponovno omogočili bočno erozijo reke, ki bo tako ustvarila primeren življenjski prostor za gnezdenje vodomca in breguljke. S tem bomo reki dali tudi več prostora, s čimer bo v primeru visokih voda uspešneje zadrževala vodo znotraj svoje struge. Gre za prvi tovrsten primer odstranjevanja kamnometa z naravovarstvenim ozadjem v Sloveniji.

Vsa dela potekajo v sklopu akcije C.8 – Obnova rečnih brežin in akcije C.9 – Izdelava gnezditvenih sten za breguljko in vodomca projekta LIVEDRAVA, ki je sofinanciran iz evropske Life+ sheme. Z omenjenimi akcijami bomo izboljšali življenjski prostor za številne ogrožene vrste živali in rastlin, hkrati pa pripomogli k boljši protipoplavni varnosti ob reki Dravi.

421 milijonov ptic manj

11. 11. 2014, Novice

Domači vrabec je splošno razširjena ptica, katerega lahko Evropejci v zadnjih 30 letih opazujemo vse redkeje, opozarjajo raziskovalci.
foto: Aleksander Kozina

Nedavno objavljena znanstvena študija je pokazala, da je leta 2009 v primerjavi z letom 1980 v Evropi živelo kar 421 milijonov ptic manj. Najbolj opazni so predvsem upadi nekaterih splošno razširjenih vrst ptic kot so domači vrabec, škorec, poljski škrjanec in jerebica.

Skupina raziskovalcev je v znanstveni reviji Ecology Letters objavila članek o poteku in značilnostih izjemno hitrih upadov ptic v Evropi v zadnjih 30 letih, kar je nov dokaz pospešenega upadanja biotske pestrosti po vsem svetu. V raziskavi so za analizo uprabili podatke že več desetletij trajajočega spremljanja stanja populacij ptic v evropski kulturni krajini, kateremu se je leta 2007 za Slovenijo pridružil tudi DOPPS.

Največji delež zmanjšanja so raziskovalci pripisali nekdaj splošno razširjenim pticam v kmetijski kulturni krajini, katerih številčnost je upadla zaradi intenzifikacije kmetijstva, dobro raziskani pa so tudi že nekateri drugi pomembni viri ogrožanja.

Število belih štorkelj se v Evropi v zadnjih letih počasi povečuje, kar je med drugim rezultat uspešnih naravovarstvenih ukrepov.
foto: Dejan Bordjan

Populacije nekaterih redkih vrst so v zadnjih letih znova narasle

Analize podatkov pa so podale tudi nekaj nekaj razveseljivih rezultatov. Število osebkov vrst kot so rjavi lunj, kanja in krokar je namreč v zadnjem desetju poraslo. Raziskovalci menijo, da so razlogi predvsem v neposrednih naravovarstvenih ukrepih v naravi in boljšem pravnem varstvu.

Richard Gregory, vodja skupine za monitoring vrst in raziskave pri britanskem partnerju BirdLife RSPB: “Redkejšim vrstam, ki jih obravnavamo v tej študiji in katerih populacije naraščajo, so pomagali naravovarstveni ukrepi po vsej Evropi. Bela štorklja in rjavi lunj, na primer, imata v Evropski uniji zagotovljeno visoko raven varstva, zato se njuna številčnost povečuje. Sočasni ohranitveni ukrepi in pravno varstvo vseh ptic in njihovih življenjskih okolij so zato nujno potrebni za zaustavitev zmanjševanja njihovega števila.”

Zmanjšanje števila splošno razširjenih vrst bo verjetno dolgoročno škodljivo tudi za ljudi

Raziskovalci so v razpravi opozorili, da so ukrepi naravovarstvenikov pogosto usmerjeni predvsem k ohranjanju redkih in ogroženih vrst. Zaradi njihovega hitrega upadanja, pa bi v prihodnje več naporov morali usmeriti tudi v ohranjanje splošno razširjenih vrst. Te ptice so namreč pomembne zaradi svojih vlog, ki jih imajo in opravljajo v ekosistemih.

Vodilni avtor članka, Richard Inger, iz Univerze v Exetrju, pojasnjuje ta pomembni vidik: “Zelo hitro zmanjševanje števila sicer splošno razširjenih vrst ptic je zelo zaskrbljujoče, saj je to skupina ptic, od katerih imamo ljudje največjo korist. Vse bolj jasno namreč postaja, da je interakcija z naravo osrednjega pomena za zagotavljanje dobrobiti človeka, tako veliki upadi pa bodo verjetno za našo družbo zelo škodljivi.”

Zaključil se je projekt BioDiNet

7. 11. 2014, Novice

Zaključil se je projekt BioDiNet, kjer je DOPPS sodeloval kot partner. Glavni cilj projekta je bil vzpostavitev programov in smernic za trajnostni razvoj območja z namenom ohranjanja naravne in kulturne dediščine čezmejnega prostora, predvsem Istre in Krasa.

Oktobra 2014 se je zaključil triletni projekt BioDiNet – Mreža za varovanje biotske raznovrstnosti in kulturne krajine, sofinanciran v okviru Programa čezmejnega sodelovanja Slovenija-Italija 2007-2013. Na projektu je sodelovalo dvanajst partnerjev, ki so s svojimi aktivnostmi prispevali k ohranjanju in promociji avtohtonih vrst, pasem domačih živali, sort kulturnih rastlin in ekosistemov, ki ključno prispevajo k tradicionalni podobi območja.

Raziskave ptic na suhih travnikih Krasa

Raziskovalni del projekta je bil osredotočen na proučevanje biotske pestrosti kraških travišč. DOPPS je izvajal raziskave za ugotavljanje vpliva intenzivnosti paše na prisotnost različnih vrst ptic.

Podatki monitoringa ptic kmetijske krajine (SIPKK) kažejo, da v kmetijski krajini posebej naglo upada številčnost populacij ptic, vezanih na različne travniške površine. Dejavnikov, ki vplivajo na upad številčnosti populacij je več, eden najpomembnejših je izguba življenjskega prostora, torej travnikov. Izgubo travniških površin lahko povzročijo: izguba kvalitete travnika zaradi intenzifikacije, postopno spreminjanje travnika v druge kulture, pozidave in zaraščanje.

V okviru projekta BioDiNet "BIODIVERZITETA IN VARSTVO KRAŠKIH EKOSISTEMOV" o objavljeni tudi rezultati raziskav ptic na suhih kraških traviščih.

V monografiji projekta BioDiNet so predstavljeni tudi rezultati raziskav ptic na suhih kraških traviščih.

V okviru projekta BioDiNet so ornitologi v letu 2012 popisali ptice, njihova življenjska okolja in intenzivnost paše na območju Podgorskega Krasa. Vsi popisi so potekali po metodologiji, ki je bila na tem območju uporabljena že leta 2007, kar je omogočilo primerjavo podatkov. V letu 2013 je bila izvedena podrobna študija metodologije monitoringa in gnezditvene biologije vrtnega strnada ter ponovitev popisa ptic na planoti Golič iz leta 2002.

Varstveni ornitolog Primož Kmecl o rezultatih raziskav: »Raziskave so pokazale, da je imela paša na Podgorskem Krasu pozitiven vpliv na dve varstveno pomembni vrsti: hribskega škrjanca in velikega strnada, negativen vpliv pa se je pokazal pri poljskem škrjancu. Na smrdokavro in podhujko sta razgozdovanje in ponovna vzpostavitev paše v okolici Bazovice vplivali pozitivno, območje pa ni bilo dovolj obsežno, da bi se naselile tudi ostale travniške vrste ptic.«

Travnike na Krasu lahko ohranja le človek

Vsi travniki na Krasu so antropogenega izvora, kar pomeni, da so nastali zaradi delovanja človeka in le človek jih lahko ohranja. Opuščanje človekovega delovanja na kraških travnikih privede do zaraščanja. Košnja in paša sta dva osnovna načina upravljanja s travniki. S pravilnim upravljanjem je mogoče biotsko pestrost na Krasu ohraniti in celo povečati. V okviru projekta BioDiNet so bile v ta namen izdelane Smernice za ohranjanje biotske raznovrstnosti in kulturne krajine. Smernice zajemajo tudi upravljalske smernice za ohranjanje značilnih vrst ptic.

Ozaveščanje in izobraževanje

DOPPS je izvedel tudi predavanja, delavnice in terenske dneve za spoznavanje pomena biotske pestrosti in travišč ter njihovega ohranjanja. Ob vhodu v tematski park v Hrastovljah sta bili postavljeni dve informativni tabli, ki obveščata o avtohtonih pasmah in sortah ter o biotski pestrosti slovenske Istre. Ozaveščanje in izobraževanje se kljub zaključku projekta nadaljujeta, in sicer v Parku avtohtonih rastlin in živali Hrastovlje, kjer lahko obiskovalci na 9 hektarjih spoznajo naravo Kraškega roba ter avtohtone sorte in pasme širšega območja.

Podrobnejše informacije o projektu BioDiNet so dostopne na spletni strani projekta.

BIODIVERZITETA IN VARSTVO KRAŠKIH TRAVIŠČ – MONOGRAFIJA projekta BioDiNet (pdf)

Ormoške lagune – vračanje bisera pticam, naravi in ljudem

5. 11. 2014, Novice

Ormoške lagune že več kot 30 let izkazujejo veliko naravovarstveno vrednost, saj so tukaj dom in zatočišče našle številne ptice in druga živa bitja. Skupaj z zaposlenimi v Tovarni sladkorja Ormož, d. d., in mnogimi prostovoljci smo že od 80. let vzdrževali in ohranjali območje tako, da je bilo za ptice čim bolj primerno. Po zaprtju tovarne pa je v trudu po ohranitvi območja nastal projekt LIVEDRAVA, del katerega je tudi vzpostavitev novega slovenskega naravnega rezervata – Ormoške lagune.

Septembra 2012 je DOPPS pričel z izvajanjem projekta LIVEDRAVA, ki ga preko finančnega mehanizma Life+ sofinancira EU. Eden izmed ciljev tega projekta je tudi renaturacija Ormoških lagun in razglasitev območja kot naravni rezervat. S tem namenom bomo ponovno zagotovili dotok vode v bazene, uredili primerna življenjska okolja in bodoči rezervat uredili za obiskovalce. Območje bomo aktivno upravljali in obiskovalcem omogočili posebno doživetje narave. Več o Ormoških lagunah smo vam pripravili v zavihku Naravni rezervati.

Dela se nadaljujejo…

Cevovod iz Ormoškega jezera skrbi za dotok vode v bazene Ormoških lagun.
foto: Dominik Bombek

Od pričetka projekta smo na območju Ormoških lagun izvedli kar nekaj projektnih akcij. Med pomembnejšimi velja izpostaviti ureditev začasne projektne pisarne, izdelavo pašnega načrta in sistema pašnih ograj ter nakup petih vodnih bivolov, ki bodo s pašo pripomogli k upravljanju območja.

Dokončali smo tudi izgradnjo cevovoda, katerega delovanje smo preizkusili 20. oktobra 2014. Njegov namen je, da se z odvzemom vode iz Ormoškega jezera ponovno zagotovi zadostni dotok vode za vzpostavitev mokrišča v nekdanjih bazenih odpadnih vod. Cevovod deluje na principu natege. Natega je postopek, pri katerem tekočina teče iz višje ležečega mesta proti nižje ležečim. To pomeni, da za delovanje cevovoda, razen pri prvem polnjenju, ne potrebujemo črpalk, saj vodo iz Ormoškega jezera v smeri nižje ležečih bazenov požene teža. S tem, ko bomo bazene napolnili z vodo, bomo omogočili, da se ponovno vrnejo redke in ogrožene vrste ptic, za katere je bilo območje Ormoških lagun opredeljeno tudi kot Posebno območje varstva (SPA) v okviru omrežja Natura 2000.

»Trenutno v bazenih poteka tudi obnova življenjskih okolij. Z gradbenimi deli oblikujemo otočke in jarke, ki so na različnih globinah in ki bodo zagotavljali stalen preplet vlažnih in odprtih blatnih površin ter predelov s plitvo in globoko vodo. S temi ureditvami bomo pripravili ugoden gnezditveni in prehranjevalni habitat za številne vrste ptic, dvoživk, plazilcev, kačjih pastirjev, žuželk in drugih živih bitji,« je povedal Dominik Bombek, koordinator za izobraževanje in stike z javnostjo v projektu LIVEDRAVA.

Naravni rezervat Ormoške lagune bo priložnost tudi za številne mlade

Kljub slabemu vremenu je študente gnala velika vnema in zanimanje.
foto: Sara Usnik

V petek, 24. oktobra 2014, je 12 študentov smeri Varstvo narave na Fakulteti za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije Univerze na Primorskem opravilo terenske vaje na Štajerskem. Ogledali so si aktivnosti projekta LIVEDRAVA, še posebno pa akcije za varstvo navadne čigre na Ptujskem jezeru, akcije odpiranja rečnih rokavov in renaturacijo lagun. Študentje so bili nad videnim navdušeni. Zanimale so jih številne podrobnosti za ustrezno izvedbo naravovarstvenih ukrepov in praktični napotki za izvedbo paše živine za nego habitata, pa tudi namigi za prijavo velikih naravovarstvenih projektov, kot so Life projekti.

»Dež, veter in mraz na terenu niso zmanjšali vneme mladih po znanju, kar izkazuje veliko motivacijo skupine in nas navdaja z upanjem nove generacije. Po ogledu ptujskega jezera, rokava v Markovcih pri Ptuju ter bazenov Ormoških lagun smo ekskurzijo končali z zanimivo skupno diskusijo v začasni, a zelo topli pisarni bodočega naravnega rezervata. Organizirani obiski študentov na območju zdaj postajajo že stalnica,« je povedal dr. Damijan Denac, ki je skupino popeljal po projektnem območju.

4. Pomurski ornitološki vikend letos v Veržeju in okolici

3. 11. 2014, Novice

Člani Pomurske sekcije DOPPS so med 24. in 27. oktobrom v Veržeju in okolici izvedli 4. Pomurski ornitološki vikend (POV) z imenom »Prleški ftiči«. Udeležilo se ga je 20 osnovnošolcev, starih od 10 do 15 let, ki obiskujejo pet osnovnih šol v Pomurju.

Udeleženci so na terenu spoznavali ptice različnih življenjskih okolji.
foto: Gregor Domanjko

Osnovni namen Pomurskega ornitološkega vikenda ni samo spoznavanje ptic na terenu, biti telesno aktiven in se družiti s podobno mislečimi, ampak tudi naučiti otroke skupinskega dela, spoštovanja sovrstnikov in narave. Prav zato so se otroci in mentorji po prihodu v prostore Osnovne šole Veržej najprej spoznali med seboj. Sledila je predstavitev programa dela in seznanitev z aktivnostmi ter poslanstvom DOPPS. Sobotno jutro so kot običajno začeli s skupinskim razgibavanjem, po zajtrku pa so se razdelili v štiri skupine. Vsaka skupina posebej je pod nadzorom mentorjev na terenu spoznavala in določala ptice ter njihova življenjska okolja; v poplavnem gozdu ob reki Muri, na Gajševskem jezeru, v naselju Veržej in v kmetijski kulturni krajini okrog Veržeja. Posebno doživetje za vse udeležence je predstavljajo obročkanje ptic na učni poti Mrtvice reke Mure. Dan so zaključili z večernim izzivanjem in poslušanjem sov v Veržeju.

Zaključne prireditve so se udeležili skoraj vsi družinski člani udeležencev.
foto: Gregor Domanjko

V nedeljo dopoldne so otroci v skupinah ponovno spoznavali ptice različnih življenjskih okolij in utrjevali osvojeno znanje za popoldansko ptičarijado – tekmovalni dogodek, kjer zmaga tista skupina, ki v omejenem času in na omejenem območju opazi največ vrst ptic. Večer so zaključili z druženjem ob pečenih kostanjih, ribah, hrenovkah in »pajanem« kruhu ob brunarici v lasti Francija Kosija.

Udeleženci so v dveh dneh skupaj opazili ali slišali 61 različnih vrst ptic. To je odličen rezultat, glede na podatek, da so ornitologi v preteklosti v Veržeju in okolici opazili 78 vrst. Med vsemi temi vrstami bi izpostavili velikega srakoperja, plašico, pinožo, skobca, malo uharico, vodomca in raco konopnico.

V ponedeljek, zadnji dan ornitološkega vikenda, so otroci izdelovali plakate in predstavitve svojih opazovanj ter dela, ki so ga popoldne na zaključni prireditvi predstavili svojim staršem in drugim zbranim gostom v OŠ Veržej.

Udeleženci in mentorji 4. Pomurskega ornitološkega vikenda.
foto: Gregor Domanjko

Larisa Gregur, vodja 4. Pomurskega ornitološkega vikenda o svojih vtisih: »V tako kratkem času je otroke težko navdušiti in jim predstaviti celotno zgodbo o pticah. Da smo na pravi poti, nam povedo obrazi nasmejanih otrok in pozdrav v slovo: »Se vidimo naslednje leto!«. Največja nagrada za vsakega organizatorja je, ko vidi, da so njegov vložen trud, energija in čas obrodili sadove.«

Člani DOPPS se zahvaljujejo OŠ Veržej, Tovarni bovdenov in plastike d.d. iz Lenarta, podjetju TEO-TEN d.o.o. iz Ljutomera in Občini Veržej, ki so društvo pri izvedbi 4. Pomurskega ornitološkega vikenda finančno podprli.

Ali so ptice lačne?

29. 10. 2014, Novice

Prišel je čas jeseni, ki se že preveša v zimo, saj so se v zadnjih dneh temperature spustile precej nizko. Hkrati je to tudi napoved, da iz svojih garaž ali vrtnih lop počasi vzamemo ptičje krmilnice, z njih stresemo prah in jih pripravimo na novo sezono krmljenja. Vendar zakaj krmimo ptice? Kako in s čim? Ali že lahko pričnemo?

2014_10_29_opazovnje_krmilnica_Ivan_Esenko

Krmilnica lahko služi tudi kot učilnica v naravi.
foto: Ivan Esenko

Zimsko hranjenje ptic je v mnogih državah sveta običaj, ki pritegne številne ljudi. Ob vrvežu na krmilnici si lahko od blizu ogledamo bolj ali manj pestro paleto ptic, opazujemo njihovo obnašanje in različne načine prehranjevanja. Ptice hranimo preprosto zato, ker so nam všeč in v nas vzbujajo pozitivne občutke. Slednje pa je tudi najpomembnejši razlog, zakaj pozimi hraniti ptice, saj lahko zimo preživijo tudi brez naše pomoči.

Da bo doživetje opazovanja ptic na krmilnici prijetno in za ptice varno smo za vas na spletni strani v rubriki Hranjenje ptic pripravili nekaj koristnih napotkov. Tako boste lahko že na domačem vrtu ali zelenici pticam pripravili pravo pojedino, vam ali vašim otrokom pa pričarali prav posebno doživetje.

Zunaj se je precej shladilo. Ali lahko pričnemo hranit ptice?

Ptice lahko v naravi same najdejo zadostno količino hrane. Nekoliko več težav imajo, ko temperature padejo pod ledišče ali tla prekrije snežna odeja. Takrat je tudi čas, da pričnemo s hranjenjem in pticam pomagamo, ko je zanje hrana težje dostopna. Hranimo redno do prve daljše otoplitve.