Spoštovane članice, spoštovani člani!
Prisrčno vas vabimo, da se udeležite letnega zbora članov, ki bo v petek, 3. aprila 2015, ob 17:00, v Slovenski akademiji znanosti in umetnosti (SAZU), v Prešernovi dvorani, Novi trg 4, Ljubljana. Več informacij najdete na priloženem vabilu spodaj.
Veselimo se vašega obiska!
Gradnja objektov v Naravnem rezervatu Škocjanski zatok je na pomembni prelomnici. Po zaključku globokega temeljenja ter zemeljskih in betonskih del na glavnih objektih se je pred nekaj dnevi začelo postavljanje lesene nosilne konstrukcije centra za obiskovalce. Na samem vhodu v naravni rezervat je tako že viden prvi del konstrukcije objekta in z njim arhitektura, ki jo je navdihnil živi svet Škocjanskega zatoka.
Poglobitve dna za vodno površino pred centrom za obiskovalce, foto: Borut Mozetič
Na javnem razpisu izbrani izvajalec del Adriaing d.o.o. iz Kopra je v začetku oktobra 2014 začel s pripravljalnimi deli za gradnjo načrtovanih objektov v Naravnem rezervatu Škocjanski zatok: centra za obiskovalce s spremljajočimi manipulativnimi površinami, hleva z oboro, osrednje in male opazovalnice ter postavitvijo oziroma rekonstrukcijo drugih opazovališč in servisnih objektov. V tem času so zaključili z globokim temeljenjem objektov in izvedli temelje centra za obiskovalce, hleva, osrednje opazovalnice ter montažnega objekta ob centru, kot tudi nasip vhodne ploščadi.
Sledila je izvedba betonske stene dvigalnega jaška in servisnega prostora v centru ter poglobitve dna za vodno površino pred centrom, ki bo obiskovalcem pred oči privabljala zanimive vrste ptic. Zaključena je tudi izvedba platoja obore in okolice hleva s traso učne poti, kot tudi premik zastiralnega nasipa v bližini hleva. Tudi na lokaciji bodoče osrednje opazovalnice so izvedena zemeljska dela, odstranjen del zastiralnega nasipa in izveden novi skupaj z vodnim zajetjem pred opazovalnico, kamor se bo odpiral podvodni pogled. Izvedena je betonska talna plošča in del sten kleti, ki se sproti zasipavajo. Na opazovališčih 6 in 7 ob laguni je izdelava temeljev še v teku, začela pa so se tudi že dela za izgradnjo objektov pod ankaransko vpadnico.
Izvedba montaže lesene konstrukcija centra za obiskovalce se je začela v petek, 13. marca 2015. Foto: Borut Mozetič
V tem času je naročnik gradnje Ministrstvo RS za okolje in prostor potrdil predlagane podizvajalce za dobavo in montažo lesenih konstrukcij, izvedbo elektro in strojnih instalacij ter ključavničarska dela. Izvedba montaže lesene konstrukcija centra za obiskovalce se je začela v petek, 13. marca 2015. Izvajalci so začeli z montažo konstrukcije centra za obiskovalce, kjer jih čakajo še obrtniška in instalacijska dela, in je zato tudi v vidika nadaljnjih del po terminskem načrtu čim prejšnja postavitev konstrukcije ključnega pomena. Ostali objekti so z vidika instalacijskih del manj zahtevni, saj so odprtega tipa in glavnino del predstavlja izvedba lesenih konstrukcij. Rok izvedbe objektov je v začetku junija. Hkrati z ostalimi deli se bodo izvajala tudi dela na zunanji ureditvi in komunalni infrastrukturi.
Lesena konstrukcija, foto: Iztok Škornik
Pogodbena vrednost gradbeno obrtniških in instalacijskih del znaša 2.792.507,31 EUR z DDV. Od tega bo iz Evropskega sklada za regionalni razvoj financirano 1.945.599,35 EUR. Celotna vrednost investicije skupaj z dokumentacijo in opremo je na podlagi odločbe o dodelitvi sredstev ocenjena na 3.373.380 EUR. Delno jo financira Evropska unija, in sicer iz Evropskega sklada za regionalni razvoj, ki prispeva 2.350.489,67 EUR. Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa krepitve regionalnih razvojnih potencialov za obdobje 2007-2013, razvojne prioritete Povezovanje naravnih in kulturnih potencialov, prednostne usmeritve Dvig konkurenčnosti turističnega gospodarstva.
Projekt je poleg svoje arhitekturne zasnove še posebej zanimiv tudi z vidika uporabe materiala, saj bo v lesene objekte obdelano in vgrajeno skupno kar 450 kubičnih metrov lesa. Sama gradnja, predvsem bodočega centra za obiskovalce, predstavlja eno najkompleksnejših lesenih gradenj v Sloveniji doslej.
Več fotografij si lahko ogledate na FB strani Naravnega rezervata Škocjanski zatok: www.facebook.com/skocjanskizatok
V petek, 13. marca 2015, in soboto, 14. marca 2015, se je 207 prostovoljcev udeležilo Gugalnice – skupinskega popisa velike uharice. Letošnjo Gugalnico bomo zaključili na Štajerskem in sicer v petek, 20. marca 2015.
Velika uharica (Bubo bubo) je največja vrsta sove v Evropi. Samice, ki so nekoliko večje od samcev, lahko čez krila merijo tudi več kot 1,5 metra. Svoje gnezdišče si velika uharica običajno izbere v skalni steni, ki je eden od ključnih elementov njenega običajno več kot 10 km2 velikega ozemlja. V Sloveniji smo do sedaj našli nekaj več kot 100 gnezd te karizmatične sove, vsakoletnih popisov velike uharice na Krasu in drugod po Sloveniji pa se udeležuje preko 200 prostovoljcev.
Gugalnice na Krasu se je udeležilo kar 174 prostovoljcev, foto: Bia Rakar
V petek, 13. marca 2015, smo organizirali Gugalnico na Krasu. Udeležba je bila rekordna, saj je na popisu sodelovalo kar 172 prostovoljcev, med katerimi tudi veliko novih, nadobudnih popisovalcev. Skupaj smo popisali 41 lokacij, na katerih smo potrdili prisotnost 8 samcev velike uharice. Poleg velike uharice so udeleženci na terenu slišali tudi lesno sovo, sokola selca, sloko, žerjave. ….
Tomaž Mihelič nam je prestavil nova odkritja s terena, foto: Bia Rakar
Popis velike uharice smo nadaljevali z Gugalnico na Dolenjskem, slednja je potekala v soboto, 13. marca 2015. 35 prostovoljcev je popisalo 11 lokacij/točk.
Popisu je sledilo predavanje varstvenega ornitologa Tomaža Miheliča, ki se z veliko uharico ukvarja že 25 let. Na predavanju nam je predstavil nova odkritja nova odkritja s terena, ki jih je vsako leto veliko, saj je vrsta že več let pod drobnogledom. Še vedno se kaže, da ima vrsta največ težav z vznemirjanjem na gnezdiščih in s smrtnostjo na električnih daljnovodih, razveseljivo pa je, da so se nekateri osebki prilagodili na alternativne lokacije gnezdišč, ki vrsti ponujajo dodatne možnosti za gnezdenje.…
Popisu sledi druženje, o katerem varstveni ornitolog Tomaž Mihelič, organizator Gugalnice, pravi: »Kljub temu, da je včasih veljal Kras za najboljše območje velike uharice v Državi smo vsako leto deležni novih odkritij na Štajerskem. Štajerska je bila vsaj kar se velike uharice tiče v preteklosti prezrta in tudi letos se nadejamo razveseljivih odkritij.«
Letošnjo Gugalnico bomo zaključili na Štajerskem in sicer v petek, 20. marca 2015, popoldan. Zborno mesto bo ob 16:30 na parkirišču Celjskega sejma v Celju. Zaradi lažje organizacije vas prosimo, da se na popis prijavite. Prijave zbira Tilen Basle na naslov tilen.basle@dopps.si ali telefon 051 636 224. Vsi prijavljeni prejmejo natančna navodila v sredini tedna. Lepo vabljeni!
Več fotografij s popisa si lahko ogledate na naši FB strani: www.facebook.com/pticeDOPPS
Po starem ljudskem izročilu je 12. marec dan, ko se ptički ženijo. Dekleta so se nekoč na gregorjevo ozirala v nebo in prva ptica, ki so jo videle naj bi naznanila, kakšen bo njihov mož. Prve ptice selivke (mestne lastovke, žerjavi…) pa nam že naznanjajo prihod pomladi, dnevi se daljšajo, drevje zeleni in nekateri ptički se ženijo.
Po starem julijanskem koledarju je bilo gregorjevo na prvi pomladni dan, z uveljavitvijo gregorijanskega koledarja pa se je premaknilo na 12. marec in tako ni več prvi koledarski spomladanski dan. Kljub temu pa že naznanja pomlad in spremembe v naravi, ki se jih vsi veselimo.
Večina vrst ptic gnezdi spomladi od aprila do junija. Nekaterere ptice že skrbno izbirajo mesta za gradnjo gnezd, medtem ko se druge še niso vrnile iz prezimovališč.
Na društvu bomo gregorjevo obeležili z dvema dogodkoma, kjer boste med drugim izvedeli kdaj se ptički zares ženijo. Akcijo »Ptički se ženijo« so člani Pomurske sekcije organizirali že v nedeljo, 8. marca 2015, sledi ji ornitološki izlet po Mestnem parku Maribor, ki bo v nedeljo, 15. marca 2015.
Prostovoljci so na stojnicah obiskovalce seznanjali s čarobnim svetom ptic in društvenimi aktivnostmi, foto: Gregor Domanjko
Nataša Bavec, koordinatorica letošnje akcije »Ptički se ženijo«, nam je povedala nekaj več o dogodku: »Člani Pomurske sekcije DOPPS smo letos že petič zapored organizirali akcijo “Gregorjevo ali Ptički se ženijo”. Na štirih lokacijah v Pomurju (prejšnjim trem – Murski Soboti, Radencem in Ljutomeru – so se pridružili še Beltinci) smo na stojnicah obiskovalce seznanjali z delom društva, z akcijami in predavanji, delili društvene publikacije (reviji Svet ptic in Acrocephalus) in plakate, ljudem povedali zanimivosti iz ptičjega sveta, prisluhnili njihovim zgodbam in prigodam s ptički ter se na vsako polno uro odpravili v parke, kjer smo si ptice tudi pobliže pogledali in se z njimi podrobneje seznanili.«
V Murski Soboti je bila stojnica za gledališčem Park, v Radencih pred hotelom Radin (v sodelovanju z Zavodom za turizem in šport Radenci ter Zdraviliščem Radenci), v Ljutomeru na Glavnem trgu (sodelov. z LTO Ljutomer), v Beltincih pred trgovino Mercator (v sodelovanju s TD Beltinci).
Več fotografij z akcije Ptički se ženijo si lahko ogledate na FB strani društva: www.facebook.com/pticeDOPPS
Voden ornitološki izlet po Mestnem parku Maribor bo v nedeljo, 15. marca 2015.
Na izletu boste lahko izvedeli, kdaj se ptički zares ženijo, ter opazovali ptice, ki se že skrbno pripravljajo na to, da bodo v parku vzgojile svoj zarod.
Izlet je še posebej primeren za začetnike.
Dobimo se ob 9.00 pred mestnim akvarijem Maribor.
Podrobnejše informacije dobite pri vodji izleta: Tilen Basle, 051 636 224 .
Kosec je vrsta ptice suhih ali močvirnih ekstenzivnih travnikov, ki se k nam priseli v mesecu maju. Za njegovo uspešno gnezdenje in preživetje je izredno pomembno, da so takšni travniki negnojeni, predvsem pa da so košeni zelo pozno. V letu 2014 smo na društvu skupaj z Zavodom Republike Slovenije za varstvo narave in Javnim zavodom Krajinski park Ljubljansko barje izvedli popis pokošenosti travnikov na Ljubljanskem barju.
Rezultati popisa in kartiranja lepo kažejo problematiko na Ljubljanskem barju – zgodnjo košnjo.
vir: DOPPS
Cilj popisa je bilo ugotoviti pokošenost travnikov na območju SPA Ljubljansko barje, poudarek pa je bil predvsem na času košnje in kolikokrat v letu se ta izvede. Datumi popisov so sovpadali s ključnimi mejniki gnezditvene fenologije kosca, saj so to obdobja, ko je kosec zelo občutljiv na vse posege v njegovem življenjskem prostoru.
Skupaj smo popisali 3.269 ha površin, kar predstavlja 26,4% površine SPA Ljubljansko barje. Nekoliko več kot 60% popisanih površin so predstavljali travniki, 23% površin njive, ostanek pa je pripadal drugim načinom rabe tal. Iz vseh treh popisov lahko zaključimo, da predstavljajo travniki na Ljubljanskem barju veliko ekološko past, saj za kosce izgledajo kot primeren gnezditveni habitat, v resnici pa gre za smrtonosno past. Ob tretjem popisu je bilo tako nepokošenih le še 23,7% travnikov, v tem času pa večina mladih koscev še ni sposobna ubežati kosilnici. To pomeni, da več kot tri četrtine travnikov na Barju koscu ne omogoča uspešne gnezditve!
“Ljubljansko barje je daleč najpomembnejše območje za kosca v državi. Še leta 1999 smo tu zabeležili 238 pojočih samcev, skoraj polovico nacionalne populacije. Do danes se je število več kot prepolovilo, lani smo jih zabeležili le še 114. A naša raziskava pokošenosti razkriva, da je večina teh preostalih koscev na Barju ujeta v smrtonosno ekološko past, saj se travniki pokosijo, še preden so mladiči sposobni ubežati kosilnici,” je povedal Tomaž Jančar, varstveni ornitolog DOPPS.
Več o koscu si lahko prebere v zavihku Karizmatične vrste, o naših prizadevanjih za ohranitev koscev na Ljubljanskem barju pa na tej povezavi.
Kratko poročilo: Popis pokošenosti travnikov na Ljubljanskem barju v letu 2014 (pdf)
Podatke o prvih opazovanjih kmečkih lastovk smo letos prejeli iz Grčije, pri nas pa lahko že poslušamo žvižganje škorcev, ki so eni izmed prvih znanilcev, da je pomlad tik pred vrati.
Narava se pripravlja na prihod pomladi, kmalu bo vse, kar bodo potrebovale ptice selivke, ko se vrnejo v naše kraje, nared. Izginil bo sneg, zemlja se bo odtalila, živali se bodo prebudile iz zimskega spanja, popki na drevesih in grmih se bodo napeli, v zraku bo vedno več žuželk, ki so hrana za ptice selivke. Na milijone ptic se bo, tako kot vsako leto, vrnilo v Evropo in Azijo, kjer bodo vzgojile svoj zarod.
Na njihovi selitveni poti jih bodo spet spremljali otroci in drugi ljubitelji ptic ter na spletni strani projekta Pomlad prihaja! beležili svoja prva opazovanja petih vrst ptic selivk: kmečke lastovke, kukavice, bele štorklje, hudournika in čebelarja.
Letos vas vabimo, da uredite svoj vrt ali balkon tako, da bo pticam čim bolj prijazen – izdelajte in namestite gnezdilnice, posadite grmovje ali drevo, ki bo pticam služilo kot zavetje in prehranjevališče. Na spletni strani projekta lahko že zdaj najdete mnogo koristnih napotkov, kako pomagate pticam, tako na vrtu kot v vaši okolici. Nekaj predlogov kako urediti pticam prijazen vrt pa najdete tudi tukaj.
To leto smo v okviru projekta ponovno pripravili različne aktivnosti tako za mlade kot tudi za ostale. Mladi do 16. leta lahko že sedaj sodelujejo v risarskem natečaju »Popoln vrt« (1. nagrada je daljnogled Opticron!), povabili smo vas že k 1. delu fotografskega natečaja na Flickr spletni strani, aktivnosti projekta pa lahko od letošnjega leta spremljate tudi na Facebook-u. Nikakor pa to pomlad ne pozabite vnesti svojih prvih opazovanj petih vrst znanilk pomladi! To lahko storite do 21.junija 2015. Vabljeni k sodelovanju.
Če bi želeli vračanje ptic selivk spremljati v razredu ali na sprehodu, smo za vas pripravili tudi priročen letak ter plakat, ki ga lahko izobesite v razredu in skupaj z otroci spremljate prihod naših ptic. Le te izpolnjene pošljite na društvo najkasneje do 31.5.2015.
Gugalnica je družabni skupinski popis velike uharice, največje evropske sove. Je dogodek, kjer se preliva znanje in pozitivna energija. Na popisu združimo koristno s prijetnim, zato vsak od udeležencev gugalnice doprinese, da lahko preiščemo večje območje in da nam je druženje po popisu prijetnejše.
Velika uharica.
foto: Tomaž Mihelič
»Vsako leto nas je več in letos bomo skupinski popis organizirali že na treh lokacijah. Začeli bomo z gugalnico na Krasu, nadaljevali pa na Dolenjskem in Štajerskem v prihodnjih dneh« je o letošnji Gugalnici povedal Tomaž Mihelič, organizator popisa.
Gugalnica bo na Krasu letos potekala v petek, 13. marca 2015, popoldan (rezervni »vremenski« datum je teden kasneje ob istem času). Zborno mesto bo ob 16.30 pri Škocjanskih jamah. Lahko si rezervirate kar oba dneva in če nam uspe že prvi petek, najdemo za drugega še kaj boljšega. Dogodka se lahko udeleži prav vsak, saj popis velike uharice ne zahteva nobenega predznanja, vse potrebno pa boste lahko izvedeli pred samim popisom.
»Tako kot v preteklih dveh letih so nam v Parku Škocjanske jame spet odstopili odlično lokacijo za druženje po popisu in letos bo spet zanimivo. Še sam sem presenečen, kaj vse se zgodi v enem samem letu varuhov.« še dodaja Tomaž.
Več in formacij v zvezi s popisom na Dolenjskem in na Štajerskem pa sporočimo v prihodnjih dneh.
Če želite izvedeti več o veliki uharici, naših raziskavah in trudu za njeno ohranjanje vas vabimo, da obiščete našo spletno stran.
Obveščamo vas, da bo popis velike uharice na Krasu potekal v petek 13. marca 2015.
Zaradi lažje koordinacije dogodka vas prosimo, da svojo udeležbo potrdite Tomažu Miheliču (tomaz.mihelic@dopps.si, 031-438-545)
Zborno mesto Gugalnice na Krasu
Dodatne informacije o popisu velike uharice na Krasu. pdf
Sporočilo za javnost – Gugalnica 2015 .pdf
Na letošnjem Zimskem mladinskem ornitološkem raziskovalnem taboru Drava 2015, ki je potekal od 14. do 18. fabruarja 2015 na Osnovni šoli Breg, Ptuj, je 15 udeležencev spoznavalo naravno bogastvo reke Drave in širše okolice, ki jo je skozi zgodovino izoblikovala naša največja reka. Tabor je organiziralo Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (DOPPS) v okviru projekta »LIVEDRAVA« (LIFE11 NAT/SI/882, izpeljanim s prispevkom LIFE, finančnim instrumentom Evropske unije), ki je namenjen obnovi rečnega ekosistema nižinskega dela Drave v Sloveniji.
Udeleženci med opazovanjem vodnih ptic na Ptujskem jezeru.
foto: Tilen Basle
Na Zimski mladinski ornitološki raziskovalni tabor se je letos prijavilo 15 udeležencev iz vse Slovenije. Delo je potekalo v petih skupinah, ki so jih vodili mentorji, izkušeni ornitologi. Mladi so se na taboru učili prepoznavanja ptic in načinov njihovega raziskovanja, se seznanili z naravovarstveno tematiko ter izmenjavali ideje in izkušnje z vrstniki, ki jim je skupno zanimanje za ptice in naravo.
Ptice so raziskovali od zgodnjih jutranjih do poznih večernih ur. Vsaka skupina se je posvetila raziskovanju določene teme, poudarek pa je bil na zimskih gostih, pticah, ki se na reko Dravo in priselijo le pozimi. Udeleženci so ob koncu tabora obdelali pridobljene podatke, pripravili poročila, plakate in predstavitve ter rezultate svojega dela predstavili javnosti, s čimer so prispevali k širjenju znanja in osveščanju na tem področju.
Udeleženci in mentorji tabora, ki je tokrat potekal v sklopu projekta LIVEDRAVA.
foto: Dominik Bombek
Mladi so bili nad opazovanji in novimi znanji, ki so jih pridobili na taboru navdušeni. Vanesa Bezlaj iz Medvod o tem, zakaj se je začela ukvarjati ravno s pticami: »Preprosto so mi všeč, morda zato ker letijo in so zaradi tega tako svobodne. Prav tako mnoge izmed njih prav lepo pojejo.«
»Ornitoloških taborov se rad udeležujem, ker na njih vidimo zanimive vrste ptic, ki jih na izletu z družino ali okoli doma ne vidim.« je povedal Rok Lobnik iz Maribora in dodal: »S pticami in naravo poskušam navdušiti tudi sošolce, vendar se jim včasih zdim malce tečen.«
»Z ornitološkimi tabori želimo mlade navdušit nad opazovanjem ptic, predvsem pa v njih vzbuditi skrb in čut za naravo. Danes mladi vse preveč časa preživijo za računalniškimi ekrani, zaradi česar zgubljajo stik z naravo. Preko zabavnega, poučnega, hkrati pa raziskovalnega dela jim tako približamo naravo ter predstavimo ekološke zakonitosti. Potrebno je razumeti, da se danes izdelki na policah trgovin ne znajdejo kar tako, vse pride iz zemlje.« je povedal Tilen Basle, vodja tokratnega tabora.
Projekt z naslovom »Obnova rečnega ekosistema nižinskega dela reke Drave v Sloveniji« ali na kratko LIVEDRAVA je zaživel leta 2012 in bo trajal vse do konca leta 2017. Na območju reke Drave izvajamo ukrepe za izboljšanje habitatov gnezdečih in selečih se vrst ptic ter drugih ogroženih rastlinskih in živalskih vrst. Nekdanje bazene Tovarne sladkorja Ormož preurejamo v naravni rezervat, kjer bomo ponovno vzpostavili selitvene poti za seleče se ptice, hkrati pa bo rezervat imel pomembno raziskovalno in izobraževalno vlogo.
Sporočilo za javnost: Mladi spoznavali naravno bogastvo reke Drave (pdf)
V teh dneh so izšle tri številke društvene revije Acrocephalus, s čimer smo zaključili letnika 34 in 35.
V zadnji številki letnika 35 so predstavljeni rezultati zimskega popisa belorepca vzdolž celotne Donave.
Številka 158/159 je bibliografija Acrocephalusa od leta 2000 do leta 2013. V njej so zbrani podatki o vseh prispevkih, ki so v tem času izšli v reviji ne glede na rubriko. Posebno koristno je “Kazalo ptic”, v katerem so zbrane vse vrste, ki so bile v prispevkih omenjene, vključno z državo, iz katere je podatek. Kazalo bo tako olajšalo pisanje preglednih člankov o slovenskih pticah in pripravo kratkih notic “Iz ornitološke beležnice”.
V številki 160/161 so izšla tri poročila: o obročkovalni dejavnosti, redkih vrstah ptic in zimskem štetju vodnih ptic. Poročilo o obročkovalni dejavnosti je obogateno tudi s preliminarno analizo možnosti vzpostavitve omrežja “lovišč s stalnim naporom”, ki so podrobneje predstavljena tudi v tematskem uvodniku. V številki je predstavljena tudi letna dinamika pojavljanja vodnih ptic na odseku Drave v Mariboru, kar je prvi slovenski članek, ki obravnava vodne ptice v urbanem okolju. Poleti 2014 je bila v slovenskem morju prvič opazovana jata strmoglavcev Morus bassanus, ki je bila tudi fotografirana. Opazovanje je opisano v kratkem članku, ki podaja tudi pregled pojavljanja vrste v Jadranskem morju.
V številki 162/163 so predstavljeni rezultati zimskega popisa belorepca Haliaeetus albicilla, opravljenega leta 2014 vzdolž celotne Donave, kjer so našteli 550–700 teh orlov. Dva članka obravnavata problematiko ptic kulturne krajine, ki ji je posvečen tudi uvodnik: med letoma 1999 in 2010 se je število teh ptic na Kozjanskem precej zmanjšalo, na Cerkniškem jezeru pa je zaraščanje pomemben dejavnik, ki vpliva na sestavo ptičje združbe. Za ohranjanje vrstne pestrosti na tem posebnem varstvenem območju je zato potrebno pripraviti načrt naravovarstvenih ukrepov, ki bodo zagotovili zadostno pestrost habitatov. V Parku Škocjanske jame je pomembna kolonija planinskih hudournikov Apus melba, velika uharica Bubo bubo pa je izumrla. Bo tam še kdaj gnezdila? Znano je, da vreme pomembno vpliva na selitev ptic; po vremenski ujmi jeseni 2012 se je na zadrževalniku Medvedce zbralo veliko število vodnih ptic, nekatere celo v najvišjem doslej zabeleženem številu za Slovenijo. Med kratkimi noticami “Iz ornitološke beležnice” velja tokrat izpostaviti prve prispevke iz obmejnega območja Italije.
Želimo vam prijetno branje!