V novi knjigi so zbrani rezultati več kot 10 let dela DOPPS na območju Goričkega.

Na društvu smo po več kot 10 letih zbiranja podatkov izdali knjigo Ptice Goričkega, ki sta jo napisala Katarina Denac in Primož Kmecl. V njej so zbrani novejši podatki o gnezdilkah Goričkega, ki so po vrstah predstavljene s karto razširjenosti, populacijsko oceno, deležem nacionalne populacije na Goričkem ter varstvenimi statusi. Na poljudni način so opisane tudi metode raziskovanja in rezultati ekološke raziskave na smrdokavri in velikem skoviku, posebno poglavje pa je posvečeno vplivom kmetijstva na biotsko raznovrstnost in naravovarstvenim smernicam.

Ptice kmetijske krajine na Goričkem prebivajo v raznolikih življenjskih okoljih, med katerimi po pomenu zagotovo izstopajo različni travniki in visokodebelni sadovnjaki. Dr. Primož Kmecl, soavtor knjige: “V letu 2012 smo z namenom, da bi določili velikosti populacij gnezdilk in njihovo razširjenost, popisali ptice na 59 dvokilometrskih transektih, enakomerno razporejenih po območju celotnega Krajinskega parka Goričko. Zabeležili smo 84 gnezdilk in 10 negnezdečih vrst (klatežev oziroma selivk). Skupaj s podatki Novega ornitološkega atlasa Slovenije je na Goričkem v obdobju 2001–2014 zanesljivo gnezdilo 111 vrst, 9 vrst pa je bilo možnih gnezdilk.”

Goričko je pravi biser ohranjene narave. Populacije ptic kulturne krajine so tukaj v primerjavi z drugimi območji v Sloveniji še vedno dokaj visoke.
foto: Željko Šalamun

Prve raziskave so ornitologom razkrile navdušujoče rezultate

DOPPS je s prvimi popisi na Goričkem pričel leta 1997, pred tem pa je bilo to območje v ornitološkem pogledu precejšnja neznanka. Prve raziskave, ki so jih na taborih opravili študentje, so bile pravo razkritje, se spominja dr. Damijan Denac, direktor DOPPS: “Na taborih leta 1997 in še leto kasneje smo doživeli razodetje kulturne krajine, o kateri smo lahko le sanjali. Smrdokavre so podnevi pele v vsakem sadovnjaku, ponoči so jih zamenjali veliki skoviki, na peščenih pobočjih so kraljevali hribski škrjanci, vsak meter poljskih poti so nadzirali rumeni strnadi. Neverjetno.”

Goričko je organizacija BirdLife International zaradi njegove velike naravovarstvene vrednosti leta 1999 opredelila kot Mednarodno pomembno območje za ptice (IBA). Leta 2003 je bilo zavarovano kot krajinski park, leto kasneje pa tudi kot območje Natura 2000. Na osnovi Direktive o habitatih je tu danes varovanih sedem habitatnih tipov in 24 živalskih vrst, na osnovi Direktive o pticah pa še 14 vrst ptic.

To vrhunsko območje ohranjene narave je danes ogroženo

Kot ugotavljajo naši raziskovalci, so gostote nekaterih gnezdilk kmetijskega mozaika na Goričkem v primerjavi s celotno Slovenijo še vedno precej velike. Vendar pa se v primerjavi s stanjem pred desetletjem in pol tudi tukaj že kaže občutno poslabšanje življenjskih razmer. Katarina Denac, soavtorica nove knjige, pojasnjuje: “Primerjava kartiranja habitatnih tipov med letoma 2004 in 2012 pokaže, da je površina travnikov že samo na vzhodu Goričkega upadla za več kot 800 hektarjev. Temu so sledili tudi populacijski upadi nekaterih vrst ptic, ki na travnikih gnezdijo ali pa se tam hranijo. Takšne vrste so na primer hribski škrjanec, smrdokavra, veliki skovik in veliki strnad.”

Številčnost velikega skovika je na Goričkem od leta 1997 upadla za več kot 70 %.
foto: Tomaž Mihelič

Prav zaradi velikih upadov številčnosti nekaterih vrst, ki smo jih zabeležili v okviru popisov, smo na DOPPS v okviru projekta Upkač v letih 2012 in 2013 izvedli tudi ekološko raziskavo dveh tipičnih gnezdilk visokodebelnih sadovnjakov, smrdokavre in velikega skovika. S kamerami na gnezdišču smo ugotavljali njuno prehrano, hkrati pa beležili tudi prehranjevalne površine. Poznavanje njune biologije je izjemnega pomena, saj lahko le tako predlagamo učinkovite varstvene ukrepe, ki so nujno potrebni za njuno ohranitev.

Izdaja nove knjige bo v podporo naravovarstvenim prizadevanjem

“Izdaja monografije, v kateri so sedaj pregledno urejeni rezultati našega dela, je zelo pomembna za naša nadaljnja prizadevanja za ohranjanje tega čudovitega območja,” je prepričana Katarina Denac in dodaja: “Zasluge za njeno izdajo imajo tudi številni prostovoljci, ki so sodelovali pri terenskemu delu. Več kot 30 nam jih priskočilo na pomoč pri popisih ptic, nameščanju in pregledovanju gnezdilnic, iskanju gnezd v naravnih duplih, ekološki raziskavi smrdokavre in velikega skovika ter iskanju tehničnih rešitev, kadar se nam je kaj zataknilo. Vsem iskrena hvala!”

Knjiga je bila natisnjena v nakladi 585 izvodov, ki bodo razdeljeni vsem ključnim nacionalnim in lokalnim deležnikom na področju kmetijstva in varstva narave, partnerjem v projektu Upkač, prostovoljcem, ki so sodelovali pri popisih, izbranim domačinom in turističnim kmetijam z Goričkega, osnovnim šolam v Krajinskem parku Goričko ter nekaterim drugim posameznikom.

 
Oglejte si e-verzijo nove knjige.