Sporočila za javnost

Naša sporočila za javnost lahko s prijavo na e-Novice prejemate preko elektronske pošte.

Lahko se naročite tudi na RSS vir, s čimer se vam bodo sporočila samodejno prikazala v vašem priljubljenem spletnem ali namiznem RSS bralniku.

Zadnja objavljena sporočila za javnost:

Letno delo društva v enem večeru

, Sporočila za javnost

Letni zbor članov društva DOPPS je namenjen kratkemu pregledu dela društva v preteklem letu, hkrati pa je odlična družabna priložnost za vse člane. Letos je potekal v petek, 28. marca 2014 v Grand hotelu Union in je za nekaj ur združil 48 članov.

Letni zbor je z nekaj uvodnimi besedami otvoril predsednik DOPPS Rudolf Tekavčič, po predstavitvi dnevnega reda pa smo lahko prisluhnili številnim predavateljem, ki so predstavili vsebinska poročila o delovanju društva v letu 2013.

SIMARINE-NATURA in LIVEDRAVA, projekta iz LIFE sheme, napredujeta po načrtih in se kvalitetno izvajata, prvi rezultati pa so vidni tako na papirju kot tudi že v naravi.

V Naravnem rezervatu Škocjanski zatok se je čreda kamarških konj povečala, nov dom sta našla žrebec Barrio in žrebička Cabidoule. V prihodnjem letu pa lahko pričakujemo tudi izgradnjo novih objektov, ki vključujejo tudi sodoben informacijski center za obiskovalce. Naravni rezervati so pomemben instrument varovanja narave, njihova izjemna pomembnost pa se kaže tudi v izobraževanju javnosti. Posebej vzpodbuden je podatek, da smo v preteklem letu izvedli 119 naravoslovnih dni in drugih vodenj, katerih se je udeležilo 3.951 ljudi, od tega 2.456 samo v Naravnem rezervatu Škocjanski zatok. Ob tem smo izvedli še tri mladinske raziskovalne tabore in številne druge aktivnosti, ki so pritegnile pozornost mnogih radovednih in znanja željnih duš.

Ker pa je monitoring in varovanje ptic ena osrednjih dejavnosti društva, brez katerega je sodobno naravovarstvo nemogoče, smo zbrani lahko prisluhnili tudi poročilu o delu varstveno ornitološkega sektorja pisarne DOPPS. Rezultati nekaterih monitoringov niso nič kaj vzpodbudni, zato je še toliko pomembneje vestno spremljanje stanja in pravočasno ukrepanje, katero pa ni mogoče brez kopice predanih prostovoljnih popisovalcev.

Sekcije DOPPS – s srcem med ljudmi

Društvene sekcije že vrsto let skrbijo za številne dejavnosti, dogodke in akcije na lokalnem nivoju ter tako skrbno vzdržujejo stik z lokalnim prebivalstvom na številnih koncih Slovenije. Ob predstavitvah dela sekcij so predsedniki sekcij dokazali, da tudi v letu 2013 ni bilo prav nič drugače. Z organizacijo številnih predavanj, izletov, naravovarstvenih akcij, popisov, fotografskih razstav in udeleževanjem na drugih prireditvah so sekcije širile naravovarstveno zavest in spodbujale ljudi, da so tudi sami prispevali k ohranjanju narave.

DOPPS tokrat podelil priznanja v treh kategorijah

Tudi tokrat je bila na letnem zboru članov podeljena nagrada Zlati legat 2012, ki jo društvo podeli najboljšemu delu s področja ornitologije objavljeno doma ali na tujem. Tokrat je žirija v sestavi dr. Tatjana Čelik (Biološki inštitut Jovana Hadžija), Luka Božič (DOPPS) in dr. Primož Kmecl (DOPPS) za najboljše delo, objavljeno v letu 2012 nagradila delo Iztoka Škornika z naslovom Favnistični in ekološki pregled ptic Sečoveljskih solin.

Poleg nagrade najboljšim piscem pa društvo vsako leto podeljuje tudi nagrado Aviana, ki jo prejmejo nečlani društva za posebna prizadevanja pri varstvu ptic. Letos je društvo za prizadevanja v letu 2012 nagradilo podjetje TBP – Tovarna bovdenov in plastike Lenart d.d.. Podjetje že več let zapored skrbi za uporabo okolju prijaznih procesov, hkrati pa svoje zaposlene osvešča o pomenu ohranjene narave. Tako so v zadnjih letih med svoje zaposlene razdelili več sto krmilnic in gnezdilnic za ptice, katere je izdelalo podjetje, ki zaposluje ljudi s posebnimi potrebami, kar dodaja še posebno, družbeno odgovorno noto.

V lanskem letu je na društvu zaživela tudi spletna baza NOAGS, ki je namenjena vnašanju in pregledovanju opazovanj ptic po vsej Sloveniji. Altas in njegovo delovanje je podrobneje predstavil Tomaž Mihelič, ki je hkrati tudi podelil nagradi v dveh kategorijah. Nagrado, majico z napisom »Naj ornitolog 2013« je v kategoriji največ opaženih vrst v letu 2013 prejel Željko Šalamun, medtem ko je nagrado v kategoriji največ vnešenih opazovanj v istem letu prejel Gregor Domanjko. Obema nagrajencema iskreno čestitamo, hkrati pa vse opazovalce vabimo, da tudi sami pridno vnašate svoja opazovanja v spletni atlas in tako pomagate širiti naše vedenje o pojavljanju ptic v Sloveniji.

Krivolovec na Krasu ustrelil zavarovano sovo uharico

, Sporočila za javnost

Zaenkrat neznani krivolovec je sovo ustrelil s puško šibrovko v bližini ceste Lokev – Lipica na Krasu. Sova je bila ustreljena znotraj območja Natura 2000 Kras, ki je najpomembnejše območje za varstvo te vrste v državi.

Občani so poškodovano sovo veliko uharico (Bubo bubo) našli 21.1. v bližini posestva Lipica v smeri proti Lokvi. O najdbi nas je še istega dne obvestil g. Milivoj Ravbar, sicer starešina Lovske družine Gaberk Divača. Sovo je potem član DOPPS odpeljal na kliniko za male živali na Veterinarski fakulteti v Ljubljani, kjer so jo pregledali in osnovno oskrbeli, nato pa odpremili v azil za prostoživeče živali Golob d.o.o. v Muti, kjer so sovo operirali.

Včeraj nas je dr. Zlatko Golob, ki ima koncesijo za azil za prostoživeče živali in ki je sovo operiral, obvestil, da je bila sova ustreljena: »Po natačnem kliničnem pregledu in digitalni rentgenski preiskavi smo ugotovili, da ima zlomljeno nadlahtnico leve peruti. Kompliciran zlom in poškodbo mišic je povzročila strelna rana. Sovo smo kirurško oskrbeli: infuzija, osteosinteza kostnega zloma, šivanje mišic itd. Svinčeno kroglo bomo iz kosti odstranili, ko si žival opomore.«

Dr. Golob je še ocenil, da so zaradi težke poškodbe peruti možnosti, da bi si sova lahko povsem opomogla in da bi jo lahko vrnili v naravo, slabe.

Ne le da je ustrelitev velike uharice nezakonito in moralno zavrženo dejanje, s tem je storilec državi nakopal tudi velike stroške operacije in oskrbe sove.

Velika uharica je naša največja sova, čez krila meri do 170 cm. V Sloveniji je maloštevilna vrsta, pri nas gnezdi le okrog 100 parov, zato je vsak ubit osebek velika izguba za vrsto. Uharice ponavadi gnezdijo v visokih prepadnih skalnih stenah.

Brezvestni krivolovec je s streljanjem na zavarovano veliko uharico storil več prekrškov in kaznivo dejanje. Za ustrelitev zavarovane vrste Zakon o ohranjanju narave predpisuje kazen 200 do 2000 €. Lov na redko zavarovano vrsto pa je tudi kaznivo dejanje po 342. členu kazenskega zakonika, za kar je zagrožena denarna kazen oz. zapor do dve leti.

Pristojni organi pa žal raziščejo le majhen del primerov krivolova, saj gre za težko odkrivne in dokazljive prestopke. Tudi v primeru, če inšpektorji krivolovca vendarle izsledijo, jo ta često odnese z minimalno kaznijo. Podobno se je zgodilo v primeru nedavnega krivolova na sokola selca. Storilec jo je odnesel z najmanjšo možno kaznijo za ubitje zavarovane vrste, medtem ko so mu za nezakonit lov v zavarovanem območju in za nedovoljen lov z motornega čolna pogledali skozi prste.

O incidentu bo DOPPS danes podal prijavo pristojni inšpekciji na inšpektoratu za kmetijstvo in okolje.

 

Sporočilo za javnost (pdf)

Lovski inšpektor oglobil krivolovca, ki je pred nedavnim ob Ljubljanici ubil sokola selca

, Sporočila za javnost

Včeraj je lovski in ribiški inšpektor obvestil DOPPS, da je krivolovcu, ki je 2. januarja letos na Naravnem spomeniku Ljubljanica ubil sokola selca izdal odločbo o prekršku in ga kaznoval z globo 420 EUR. Ko bo odločba pravnomočna bo izrekel še ukrep odvzema lovske izkaznice za dobo treh let.

Gre za krivolovca, ki je 2. januarja okrog 11 ure dopoldne z motornega čolna s puško šibrovko ustrelil zavarovanega in maloštevilnega sokola selca. Incident se je zgodil znotraj Naravnega spomenika Ljubljanica v Krajinskem parku Ljubljansko barje.

Lovski inšpektor je DOPPS obvestil, da je krivolovca oglobil po 11. točki 77. člena Zakona o divjadi in lovstvu, ki za nezakonit lov zavarovane živalske vrste predpisuje kazen od 420 do 1200 €. Inšpektor je izrekel globo v višini 420 €. Povedal je še, da lovski zakon predpisuje odvzem lovske izkaznice za dobo treh let, v primeru pravnomočno ugotovljene kršitve lovskih predpisov. Ko bo torej odločba pravnomočna, bo inšpektor krivolovcu odvzel lovsko izkaznico.

Veljavna lovska izkaznica je pogoj, da lahko lovec samostojno izvaja lov. Če oseba lovske izkaznice nima, lahko lovi le v spremstvu lovca, ki takšno izkaznico ima. Takšen je npr. slučaj z lovskimi gosti iz tujine.

Poleg ukrepov, ki so v pristojnosti lovskega inšpektorja, pa krivolovca verjetno čaka še disciplinski postopek v Lovski družini Brezovica, katere član je. Seznanjeni smo, da je v internih aktih te lovske družine določilo, da se za nezakonit lov zavarovane vrste osebo lahko izključi članstva.

V DOPPSu pozdravljamo hitro in odločno ukrepanje lovskega inšpektorja. Kazen, ki jo je izrekel sicer ni najvišja. Vendar je tukaj bolj pomembno, da je bila nepravilnost raziskana in kaznovana hitro, saj se s tem krepi zaupanje državljanov v pravno državo.

Hkrati v DOPPSu izražamo obžalovanje, da inšpekcija in policija nista enako učinkovito ravnala v primeru Tomišeljskih krivolovcev, ki so oktobra lani lovili na območju Naravnega rezervata Iški morost, kjer je lov prepovedan. Seznanjeni smo bili, da je inšpekcija postopek proti njim ustavila zaradi »pomanjkanja dokazov«. Prepričani smo, da je dokazov povsem dovolj. V naslednjih dneh bomo pripravili podrobnejši zbir dokazov o krivolovu na Iškem morostu in jih posredovali inšpekciji. Inšpekcijo bomo tudi pozvali, da od policije pridobi uradne zabeležke, saj so storilci ob policijski intervenciji policistom sami priznali, da so res izvajali lov v Naravnem rezervatu.

V DOPPSu želimo spodbuditi državljane, da so pozorni na morebitne primere krivolova povsod po Sloveniji in če so priča takšnim primerom, da jih sporočijo policiji in inšpekciji ter da o tem obvestijo tudi DOPPS, ki bo po svojih močeh prispeval pri spodbujanju odkrivanja krivolova. Verjamemo, da so ta prizadevanja dolgoročno tudi v prid lovski organizaciji.

 
Sporočilo za javnost (pdf)

Spet nezakonit lov na Ljubljanskem barju

, Sporočila za javnost

Lovec ubil zavarovanega sokola selca v Naravnem spomeniku Ljubljanica

Sprehajalec je 2. januarja zalotil dva lovca, ki sta na Ljubljanici lovila z motornega čolna. Lovec je zavarovanega sokola selca ubil znotraj zavarovanega območja Naravni spomenik Ljubljanica, kjer lov ptic sploh ni dovoljen.

Občan, ki se je 2. januarja okrog 11 ure dopoldne sprehajal ob desnem bregu Ljubljanice v bližini naselja Lipe v Krajinskem parku Ljubljansko barje nas je obvestil, da je zalotil dva lovca pri nezakonitem lovu.

Z brega Ljubljanice je opazoval sokola selca, ki je sedel na vejo na bregu reke nizko nad vodo. V tistem sta po reki navzgor z motornim čolnom priplula dva lovca oborožena vsak s svojo puško šibrenico. Ko sta opazila sokola sedečega na veji je eden od lovcev nemudoma dvignil puško in z enim strelom sokola ubil.

Sprehajalec je oba lovca prepoznal. Gre za dva člana Lovske družine Brezovica. Lovila sta na odseku Ljubljanice, kjer poteka meja med loviščema LD Brezovica in LD Tomišelj. Sokola sta ubila na območju lovišča sosednje Lovske družine Tomišelj.

Sprehajalec je truplo ubitega sokola odnesel na Prirodoslovni muzej Slovenije. Uslužbenci Muzeja so nam potrdili, da je bil sokol res ubit s puško šibrenico.

Brezvestna lovca sta z ubitjem sokola storila več prekrškov in kaznivih dejanj:

  • lovila sta z motornega čolna, kar je prepovedano po Zakonu o divjadi in lovstvu – zagrožena je kazen od 420 do 1200 €,
  • lovila sta znotraj zavarovanega območja Naravni spomenik Ljubljanica, kjer lov ptic ni dovoljen – zagrožena kazen je 200 do 2000 €,
  • ubila sta sokola selca Falco peregrinus, ki je zavarovana in maloštevilna vrsta – po zakonu o ohranjanju narave je zagrožena kazen 200 do 2000 €; storila pa sta tudi kaznivo dejanje po 342. členu kazenskega zakonika, za kar je zagrožena denarna kazen oz. zapor do dve leti.

Sokol selec je velika ujeda, ki meri čez krila dober meter. V Sloveniji je maloštevilna in ogrožena vrsta, pri nas gnezdi le okrog 100 parov.

O incidentu bo DOPPS danes podal prijavo pristojni inšpekciji na inšpektoratu za kmetijstvo in okolje.

Na DOPPSu z razočaranjem ugotavljamo, da nezakonit lov v zavarovanem območju ni osamljen primer. Jeseni 2011 in oktobra 2013 smo zalotili skupino lovcev, ki je lovila v Naravnem rezervatu Iški morost. Posebej zaskrbljuje neustrezen odziv pristojnih inšpekcijskih služb. Obakrat smo podali prijavo na Inšpektorat za kmetijstvo in okolje, pa nas kljub zakonski obvezi niso nikoli obvestili o sprejetih ukrepih.


Za dodatne informacije pokličite: Tomaž Jančar, varstveni ornitolog: 041 750 275

Sporočilo za javnost (pdf)

Lovci LD Tomišelj ponovno zasačeni pri izvajanju nezakonitega lova na obNaravnega rezervata Iški morostmočju

, Sporočila za javnost

DOPPS je danes na okoljsko inšpekcijo podal prijavo zaradi nezakonitega lova na območju Naravnega rezervata Iški morost, kjer je lov prepovedan. Lovci LD Tomišelj so bili v nedeljo 20.10. dopoldne ponovno zasačeni, kako lovijo na območju prepovedi lova. Lov so izvajali kljub dejstvu, da sta bili na rezervatu prisotni dve skupini obiskovalcev.

Dve ločeni skupini opazovalcev ptic sta to nedeljo (20. oktobra) okrog desete ure in 40 minut dopoldne opazili večjo skupino – kakšnih deset – lovcev Lovske družine Tomišelj, ki so ob podpori treh lovskih psov izvajali lov na območju Naravnega rezervata Iški morost na Ljubljanskem barju.

Na območju rezervata je lov v celoti prepovedan.1 Rezervat je bil ustanovljen ob pomoči evropskih sredstev za varstvo narave s ciljem ohranjanja ogroženih travniških vrt ptic. Lov je bil na rezervatu prepovedan predvsem zaradi varnosti obiskovalcev, ki območje pogosto obiskujejo. Tudi to nedeljo se je na rezervatu zvrstilo nekaj 10 obiskovalcev.

Incident ima še večjo težo ob dejstvu, da gre za ponavljano dejanje. Lovci LD Tomišelj so bili pri podobnem prekršku zaloteni že jeseni 2011. Takrat je DOPPS zoper storilce podal prijavo na ustrezne inšpekcijske službe. O ukrepih nismo bili obveščeni.

DOPPS je o nezakonitem dejanju nemudoma obvestil policijo, ki je na mestu samem opravila razgovore s storilci in pričami in napravila uradne zabeležke.

Danes je DOPPS podal prijavo še na pristojno okoljsko inšpekcijo. Inšpekciji smo posredovali podroben opis dogajanja in jo pozvali, da storilce zaradi ponavljanja nezakonitega lova obravnava strožje. Inšpekciji smo tudi predlagali, da zoper storilce poda kazensko ovadbo zaradi nezakonitega lova.

Zakon o divjadi in lovstvu določa, da se posameznik, ki lovi na površinah, ki so izločene iz lovne površine, kaznuje z globo od 420 do 1200 EUR. Kazenski zakonik določa, da se storilec kaznivega dejanja nezakonitega lova kaznuje z denarno kaznijo oz. zaporom do šestih mesecev, oz. do enega leta, če je dejanje storjeno v skupini.

Konec sporočila!

 

Za dodatne informacije pokličite:

  • Damijan Denac, direktor DOPPS: 051 606 835
  • Tomaž Jančar, varstveni ornitolog: 041 750 275


1 Tako določa Uredba o Krajinskem parku Ljubljansko barje.

Usklajevalni sestanek o širitvi seznama lovnih vrst ptic veliko razočarjanje

, Sporočila za javnost

Včeraj je kmetijsko ministrstvo izpeljalo usklajevalni sestanek, ki naj bi bil namenjen argumentirani obravnavi vseh predlogov za spremembo seznama lovnih vrst. Predsedujoči sestanku, Jošt Jakša, ki je tudi sam vpliven lovec, je predstavnikom lovskega interesa namenil nesorazmerno več časa za razpravo in je preprečil vsak poskus vsebinskega soočenja argumentov.

Včeraj je Ministrstvo za kmetijstvo in okolje izpeljalo dolgo pričakovani usklajevalni sestanek glede sprememb seznama lovnih vrst divjadi. Ta sestanek je ministrstvo napovedalo že februarja letos, ko so iz lovskih vrst prišle pobude, da bi med lovno divjad uvrstili 8 zavarovanih vrst ptic, med njimi več močno ogroženih. Namen sestanka je bil argumentirana obravnava vseh predlogov za spremembo seznama divjadi.

V DOPPSu smo pričakovali, da bo sestanek namenjen skrbnemu tehtanju argumentov. Zato smo neprijetno presenečeni nad načinom, kako je bil sestanek izpeljan.

Naše ključne pripombe so naslednje:

  • S strani ministrstva je sestanek vodil Jošt Jakša, sicer direktor direktorata za gozdarstvo lovstvo in ribištvo, ki je tudi sam vpliven član lovske organizacije; tu se pojavlja vprašanje navzkrižja interesov in ne vzbuja zaupanja, da bodo postopki vodeni nepristransko.
  • Predsedujoči Jakša je na dnevni red uvrstil štiri točke, s štirimi sklopi predlogov, ki so prišli iz lovskih vrst. Kljub temu, da je več organizacij za varstvo živali in narave predlagalo odpravo lova na nekatere vrste divjadi, Jakša te točke ni uvrstil na dnevni red. Na sestanku je predstavnik DOPPS opozoril na to pristranskost, vendar je Jakša spremembo dnevnega reda zavrnil.
  • Način vodenja sestanka ni omogočal razprave. Predsedujoči je vsaki organizaciji namenil 10 minut za predstavitev njenih stališč, ni pa dovolil vprašanj in tehtanja argumentov. Po uri in pol monologov je vsaki organizaciji dovolil še 3 minute za repliko, potem pa je sestanek na hitro zaključil, ne da bi dopustil soočenje argumentov za eno samo vsebinsko vprašanje.
  • Jakšev način vodenja sestanka je izrazito favoriziral predstavnike lovskega interesa. Čeprav je DOPPS zagotovil prisotnost 9 strokovnjakov za posamezne vrste ptic, je imel skupaj na voljo le 10 minut. Člani lovske bratovščine pa so skupaj nastopali več kot uro, vsak kot predstavnik druge organizacije. Pri tem je posebej sporno, da so nekateri lovske interese zastopali kot predstavniki organizacij, ki bi morale biti strokovno objektivne in interesno nepristranske. Marko Jonozovič je npr. predloge za uvedbo lova na nekatere zavarovane vrste ptic predstavil kot stališče Zavoda za gozdove. Predsednik strokovno znanstvenega sveta LZS dr. Ivan Kos pa je nastopal kot predstavnik Biotehniške fakultete – če je imel za to pooblastilo fakultete predsedujoči Jakša ni preveril.

Predstavnika WWF in BirdLife International, dveh mednarodnih organizacij za varstvo narave, sta opozorila na nujnost vsebinskega vključevanja javnosti v postopek in na spoštovanje strokovnih argumentov pri odločanju.

Predsedujoči Jošt Jakša je sestanek zaključil z mislijo, da bo usklajevanje interesov težavno in bodo v predlogu Uredbe sorazmerno upoštevana vsa stališča. DOPPS takšnemu pristopu odločno nasprotuje: stališča, ki so neutemeljena, nestrokovna in so uperjena proti ohranjanju narave, pri odločanju ne smejo biti upoštevana.

Konec sporočila!

Za dodatne informacije pokličite:

  • Damijan Denac, direktor DOPPS: 051 606 835
  • Tomaž Jančar, varstveni ornitolog: 041 750 275

Skoraj 10.000 državljanov proti lovu na ogrožene vrste ptic

, Sporočila za javnost

Skupina 64 organizacij je ministru za kmetijstvo danes predala podpise skoraj 10.000 državljanov proti lovu na ogrožene vrste ptic

Ljubljana, 13. oktober 2013 – Danes so organizatorji peticije ministru za kmetijstvo in okolje Dejanu Židanu predali rezultate pol leta trajajoče kampanje Preprečimo lov na ogrožene vrste ptic! S tem so pokazali, da slovenska družba odločno nasprotuje predlogom uvrstitve zavarovanih in ogroženih vrst ptic med lovno divjad in da ne podpira lova ptic za zabavo.

Kampanja, ki je potekala v okviru Spletne skupnosti za aktivno državljanstvo Tretji člen, je nastala kot odgovor civilne družbe na aktualne predloge za spremembo Uredbe o določitvi divjadi in lovnih dob. Ti predlogi med drugim vsebujejo dodajanje osmih zavarovanih vrst ptic na lovni seznam, večina od njih je v Sloveniji celo ogroženih gnezdilk.

Dr. Damijan Denac, Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije DOPPS, pojasnjuje: »Te ptice simbolizirajo našo skupno naravno dediščino. Naš namen je bil, da ljudi vprašamo, ali se strinjajo, da ozka interesna skupina nad populacijami ogroženih vrst izvršuje še dodaten pritisk z lovom, za katerega po našem mnenju ni nobenega ekološko sprejemljivega razloga. Mislim, da ni presenetljivo, da so poziv proti uvrstitvi zavarovanih vrst ptic med lovno divjad množično podpisali državljani iz vse Slovenije.«

Kampanji so se pridružile nevladne organizacije in podjetja, ki prihajajo iz različnih področij slovenske družbe. Dr. Renata Karba, Umanotera, koordinatorica skupnosti Tretji člen, je ob tem povedala: »Kampanja je pomembno prispevala k transparentnosti sprejemanja lovske zakonodaje. Različnim organizacijam na področju varstva narave in okolja, pa tudi sociale in zdravstva ter številnim posameznikom je omogočila, da so pristojnim odločevalcem sporočili, da se ne strinjajo z neetičnim predlogom uvrstitve ogroženih vrst ptic med lovno divjad. Tretji člen je s to kampanjo stopil v bran pticam, ki se – čeprav gre za njihovo življenje – ne morejo braniti same. «.


Proti lovu na ptice so spregovorili tudi vrhunski slovenski športniki in alpinisti

S skupno izjavo je kampanjo letos poleti podprlo tudi 24 slovenskih olimpijskih športnikov in alpinistov, med njimi mnoga svetovno znana imena kot so Rajmond Debevec, Iztok Čop, Andrej Jerman in Anja Čarman. V svoji izjavi so bili športniki jasni – ubijanje ptic za zabavo ne sodi v koncept delovanja sodobnega človeka.

Organizatorji kampanje so ministra mag. Dejana Židana opozorili tudi na dolgo pričakovani usklajevalni sestanek med različnimi organizacijami, na katerem se bodo ta teden sestale vse interesne organizacije in te predloge presodile s strokovnega stališča. MKO so pozvali k transparentnemu postopku in upoštevanju strokovnih argumentov.

 

Dodatne informacije: Tomaž Jančar (DOPPS, 041 750 275)

Sporočilo za javnost (pdf)

Rezultati najbolj množičnega opazovanja ptic v Evropi

, Sporočila za javnost

Ta konec tedna je pod okriljem BirdLife International potekal že 20. Evropski dan opazovanja ptic – najbolj množično opazovanje ptic v Evropi. V Sloveniji smo ob tej priložnosti organizirali tekmovalno družabni dogodek – Ptičariado v Notranjskem regijskem parku ter 7 opazovalnih točk in izletov, ki so potekali v Mariboru, Kopru, Ljubljani, Ljutomeru, Žalcu, Šmarjeških Toplicah in Lescah, vse z namenom osveščanja o pticah selivkah in pomenu varovanja njihovega, pa tudi našega okolja. Hkrati je bil dogodek tudi priložnost za druženje vseh, ki jih zanimajo ptice in narava okoli nas.

Kljub nekoliko kislemu vremenu je pri opazovanju sodelovalo 165 opazovalcev, skupaj smo opazili skoraj 12.000 ptic, med njimi velike jate selečih mlakaric, grivarjev, škorcev in ščinkavcev. Zanimiva so bila opazovanja zadnjih kmečkih lastovk – zamudnic na poti v Afriko, ter prvih velikih srakoperjev in sokoličev, ki pridejo s severa Evrope prezimovat v naše kraje. Od redkih ptic, ki se pri nas samo ustavijo, smo zabeležili plevico in črno prosenko. Če vprašate obiskovalce, pa je bil mnogim najbolj všeč vodomec – njegovo barvito perje smo imeli priložnost občudovati skoraj na vseh opazovalnih točkah!

Skupaj smo partnerji svetovne zveze za zaščito ptic BirdLife International v Evropi organizirali preko 900 dogodkov. Ptice so tudi to jesen očarale več kot 19.000 ljubiteljev narave iz 30 držav. Obiskovalci so zabeležili 2,4 milijone ptic, med katerimi je bilo največ selivk. Podobno kot pri nas je bilo tudi drugod veliko grivarjev, škorcev in ščinkavcev. Več o tem si lahko preberete na spletni strani http://ebw2013.vtaky.sk.

Ptice selivke so nam ponovno pokazale, da ne poznajo meja. Brez globalnega prizadevanja za varstvo ptic med selitvami mnogim vrstam grozi izumrtje! Ključnega pomena je, da vzdolž njihovih več tisoč kilometrov dolgih selitvenih poti ohranimo območja, kjer se lahko v miru nahranijo in odpočijejo ter tako naberejo moči za nadaljevanje poti.

Evropski dan opazovanja ptic z dogodki po vsej Sloveniji bo ta konec tedna potekal že 20. zapored

, Sporočila za javnost

Evropski dan opazovanja ptic (Eurobirdwatch) že 20 let poteka v času selitve in je namenjen osveščanju javnosti o pticah selivkah, njihovi ogroženosti in načinih varstva. Za preživetje selivk so nujno potrebna postajališča na selitveni poti, predvsem mokrišča, kjer se lahko nahranijo in odpočijejo. Selivke pa lahko opazujemo tudi v mestnih parkih. Lani smo v Sloveniji organizirali 4 dogodke, pri opazovanju je sodelovalo 159 opazovalcev in skupaj smo opazili kar 12.487 ptic!

Pridružite se nam tudi letos!

Sobota, 5. oktober 2013: Ptičariada 2013

Družabno tekmovanje – Ptičariado, organiziramo že peto leto zapored.

Tekmovalni del bo potekal v soboto, 5. oktobra 2013, od 4. do 14. ure na območju Notranjskega regijskega parka, družabni del pa se bo popoldan nadaljeval na Turistični kmetiji Logar, v Žirovnici ob Cerkniškem jezeru.

V tekmovalnem delu je pogoj za udeležbo skupina vsaj treh* popisovalcev.

Kategoriji bosta, kot doslej, dve, v posamezni kategoriji pa bomo upoštevali:

  • število popisanih vrst ptic
  • število fotografiranih vrst ptic.

Za sodelovanje na Ptičariadi (tekmovalni del in/ali družabni del) se je potrebno predhodno prijaviti, in sicer najkasneje do četrtka, 3. oktobra 2013.

Prijave sporočite koordinatorju Anžetu Škobernetu po telefonu (051 416 295) ali elektronskem naslovu anze.skoberne@gmail.com.

Vsa dodatna navodila (podrobne zemljevide območja in ostala gradiva) bomo prijavljenim skupinam poslali naknadno, objavljena pa bodo tudi na spletni strani društva.

Seveda ste vabljeni na Ptičariado tudi v primeru, da ne morete tekmovati, saj je družabni dogodek odprt za vse.

*Če nimate dovolj članov za ekipo, to sporočite koordinatorju, našli bomo ekipo za vas.

 

Nedelja, 6. oktober 2013: Opazovalne točke in izleti

V različnih krajih po Sloveniji bomo pripravili opazovalne točke in izlete, na katerih boste lahko pokukali skozi teleskop in opazovali ptice, ornitologi pa vam bodo ob tem povedali še kaj več o pticah in njihovih selitvah.

Vabimo vas, da v nedeljo, 6. oktobra 2013, obiščete naslednje točke in izlete ter sodelujete pri opazovanju ptic:

  • Šobec (Lesce): opazovalna točka bo med 9. in 12. uro na začetku Šobčevega bajerja, pri otroškem igrišču
  • Zdravci (Šmarješke Toplice): za izlet (ogled obročkanja ptic) se zberemo ob 8. uri pred gostilno Gruntar v Zburah
  • Mariborski mestni park (Maribor): za izlet se zberemo ob 9. uri pred Akvarijem-terarijem
  • Naravni rezervat Škocjanski zatok (Koper): opazovalna točka bo med 10. in 13. uro pri prvi opazovalnici v rezervatu (levo od parkirišča)
  • Park Tivoli (Ljubljana): opazovalna točka bo med 9. in 12. uro na betonski ploščadi z ograjo na južni strani Tivolskega ribnika, za izlet pa se zberemo ob 9. uri na parkirnem prostoru pred kopališčem v Tivoliju

 

Dodatne informacije:
Eva Vukelič (eva.vukelic@dopps.si)
Bia Rakar (bia.rakar@dopps.si)
01/426 58 75