Sporočila za javnost

Naša sporočila za javnost lahko s prijavo na e-Novice prejemate preko elektronske pošte.

Lahko se naročite tudi na RSS vir, s čimer se vam bodo sporočila samodejno prikazala v vašem priljubljenem spletnem ali namiznem RSS bralniku.

Zadnja objavljena sporočila za javnost:

Zakaj bi Evropski parlament moral preprečiti Jean-Claude Junckerjeve načrte za spodkopavanje politike varstva okolja v EU?

, Sporočila za javnost

Vodilne svetovne okoljevarstvene organizacije, ki delujejo na nivoju Evropske unije (Green 10)*, so zaskrbljene zaradi načrtov novega predsednika Evropske komisije, gospoda Jean-Clauda Junckerja. Nova sestava Evropske komisije, predlagani dokumenti o novem poslanstvu komisije in izbira novih komisarjev razkrivajo resno zmanjšanje skrbi za okolje in krnitev zavez EU do trajnostnega razvoja, učinkovite rabe naravnih virov, varstva biotske pestrosti, kakovosti zraka in podnebnih ukrepov.

Sporočilo za javnost, 16. 9. 2014
Za takojšnjo objavo

Z zmanjšanjem skrbi za okolje in krnitvijo naštetih zavez bi izdali tudi interese in želje državljanov EU, saj ima večina močno razvit čut do okolja. Raziskava (416), ki jo je 8. septembra 2014 izvedel Eurobarometer, je pokazala, da kljub gospodarski krizi kar 95 % od 28.000 anketiranih državljanov EU čuti, da je varstvo narave zanje osebno pomembno. Velika večina anketiranih državljanov tudi meni, da bi se moralo na tem področju storiti več. To nakazuje, da večina evropskih državljanov podpira evropsko okoljsko zakonodajo in želi njeno učinkovitejše izvajanje.

Kaj lahko stori Evropski parlament?

Evropski parlament mora odločno zavrniti načrte novega predsednika Evropske komisije, saj bi ti lahko resno ogrozili tri desetletja evropskih prizadevanj za bolj zdravo in boljše okolje, in to brez demokratične razprave.

Parlament mora zahtevati najmanj naslednje:

  1. Vzpostavi naj se mesto podpredsednika za trajnostni razvoj;
  2. Podpredsednico za »Energijsko unijo« Alenko Bratušek naj se poviša v podpredsednico za »Podnebne ukrepe in Energijsko unijo«;
  3. Zagotoviti je potrebno, da se varstvu okolja povrne dogovorjena prioritetnost;
  4. Odpravijo naj se konflikti interesov, posebej v primeru španskega komisarja za podnebje in energijo, ki je povezan z naftnim lobijem.

Ključne težave, ki se kažejo pri novi EU Komisiji, predstavljeni 10. septembra 2014:

  1. Prvič v 25 letih Evropska unija ne bo imela samostojnega komisarja za okolje;
  2. Videti je, da je trajnostni razvoj izginil s seznama prednostnih nalog EU;
  3. Bodoče naloge Komisarja za okolje, pomorstvo in ribištvo so v celoti usmerjene v deregulacijo ter v zniževanje nivoja varstva okolja in narave;
  4. Zdravje ljudi se izpostavlja nevarnosti, saj naj bi pristojnost za kemikalije in pesticide iz Generalnih direktoratov za okolje in zdravstvo prenesli na Generalni direktorat za podjetništvo;
  5. Združevanje podnebne problematike z energetiko in podrejenost pristojnega komisarja podpredsednici za energijsko unijo zelo verjetno pomeni, da bodo podnebni ukrepi podrejeni tržnim interesom energetike;
  6. Izbira Komisarja za podnebje in energijo, ki ima v lasti delnice v naftni industriji, kaže na jasen konflikt interesov.

 
Sporočilo za javnost DOPPS (pdf)

Več podrobnosti:
Sporočilo za javnost skupine Green 10 (izvirnik v angleškem jeziku) (pdf)

 

Kontaktna oseba:
Tomaž Jančar, Varstveni ornitolog
DOPPS – BirdLife Slovenija
tomaz.jancar@dopps.si; 041 750 275

 

* WWF, Greenpeace, BirdLife, CAN – Climate Action Network, Friends od the Earth, CEE Bankwatch Network, EEB – European Environmental Bureau, HEAL, TE – Transport & Environment, Friends of the Earth Europe.

Zaključil se je Mladinski ornitološki tabor Goričko 2014

, Sporočila za javnost

Udeleženci MOT Goričko 2014, foto: Tomaž Mihelič

Udeleženci MOT Goričko 2014, foto: Tomaž Mihelič

V Krajinskem parku Goričko je med 26.6. in 2.7.2014 potekal Mladinski ornitološki tabor (MOT) Goričko 2014. Udeležilo se ga je 24 otrok iz vse Slovenije, starih 10-15 let, ter 9 mentorjev in somentorjev.

Na taboru je delovalo šest skupin, ki so raziskovale ptice Goričkega:

  1. Skupina za zlatovranko je spremljala gnezditev te karizmatične vrste, ki je v Sloveniji zadnjih 9 let veljala za izumrlo gnezdilko, letos pa je ponovno gnezdila na Goričkem. Popisovali so njen prehranjevalni habitat, izbor prež in prehrano. Zlatovranke so lovile na travnikih, redkeje njivah, mladičem pa so nosile bramorje, poljske murne in velike kobilice.
  2. Skupina za smrdokavro je na gnezdo upkaša, kot to vrsto poznajo na Goričkem, namestila kamero in beležila plen, ki so ga starši prinašali mladičem, hkrati pa tudi beležila njihova prehranjevališča. Hrano mladičev so sestavljale različne ličinke in bramorji.
  3. Skupina za hribskega škrjanca je podrobno pregledala SV del Goričkega med Markovci in Dolenci ter skušala odkriti čim več teh značilnih pevk mozaične kmetijske krajine. V polmeru 100 m od najdenih škrjancev so popisali njegov habitat. Žal je videti, da je številčnost hribskega škrjanca na Goričkem v zadnjih 15 letih zelo upadla.
  4. Skupina za rjavega srakoperja je raziskovala prehranjevalni habitat in izbor prež te na Goričkem še dokaj pogoste vrste. Rjavega srakoperja so popisovali na ploskvah severno od Ledavskega jezera ter na SV Goričkega, podatke o izboru prež in prehranjevalnega habitata pa so pridobili tudi od drugih skupin.
  5. Skupina za pregled gnezdilnic je preverila zasedenost gnezdilnic, postavljenih v letih 2011-2014 za smrdokavro in velikega skovika. Na dve odkriti gnezdi velikega skovika so namestili kameri in tako ugotavljali, kakšen plen nosijo starši mladičem. Tega so predstavljali predvsem bramorji in različne velike kobilice.
  6. Skupina za pregled naravnih dupel je popisovala dupla v visokodebelnih sadovnjakih na izbranih ploskvah. Od več kot 1000 pregledanih dreves je bilo le 80 takšnih, ki so imela dupla, od tega pa so bila zaradi poznega datuma le tri aktivna. V njih so bila gnezda smrdokavre, velikega skovika in vijeglavke. Zaskrbljujoča je ugotovitev, da ponekod domačini dupla zapirajo s cementom, ilovico ali celo pur-peno.

Upoštevajoč dejstvo, da se kar tri ogrožene gnezdilke Goričkega prehranjujejo z bramorji (smrdokavra, zlatovranka in veliki skovik), se nam zdi pomembno, da domačine Goričkega pozovemo, naj na svojih kmetijskih površinah ne uporabljajo strupa proti bramorjem, saj je ta izredno nevaren tudi za ptice!

Na zaključni predstavitvi v sredo, 2. julija 2014, so otroci na OŠ Grad, kjer so v času tabora tudi bivali, približno 30 gostom predstavili rezultate svojega dela, s čimer so prispevali k širjenju znanja in osveščanju na področju ptic in naravovarstva. Tabor je bil organiziran v okviru projekta Upkač (OP-SI-HU 2007-2013), sofinanciranega s strani Evropske unije, Službe Vlade RS za razvoj in evropsko kohezijsko politiko ter Mestne občine Ljubljana.

 

Več informacij o taborih DOPPS in podrobno poročilo o delu raziskovalnih skupin v zavihku "24. Tabor".

Sporočilo za javnost (pdf)

Mladinski ornitološki raziskovalni tabor na Goričkem

, Sporočila za javnost

Vabimo vas, da se nam pridružite na zaključni predstavitvi dela na taboru, ki bo v sredo, 2. julija 2014, ob 16. uri v prostorih Osnovne šole Grad, Grad 172 e, 9264 Grad.

Mladinski ornitološki raziskovalni tabor, ki ga organizira Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (DOPPS), bo letos potekal na Osnovni šoli Grad na Goričkem.

Letos je tabor vključen v projekt »UPKAČ« (OP SI-HU 2007-2013). Na taboru bo sodelovalo štiriindvajset udeležencev iz vse Slovenije. Delo bo potekalo v šestih skupinah, ki jih bodo vodili mentorji, izkušeni ornitologi. Vsaka skupina se bo posvetila svoji raziskovalni tematiki na območju Goričkega. Proučevali bomo smrdokavro, velikega skovika, hribskega škrjanca, rjavega srakoperja, pregledovali bomo gnezdilnice in naravna dupla v visokodebelnih sadovnjakih. Ob koncu tabora bodo mladi ornitologi analizirali dobljene podatke ter rezultate svojega dela predstavili javnosti, s čimer bodo prispevali k širjenju znanja in osveščanju na tem področju.

Veselimo se srečanja z vami!

 
Vabilo (pdf)

Odprtje nove učne poti ob Koseškem bajerju

, Sporočila za javnost

V četrtek, 5. junija 2014, ob 11:30 uri Vas vabimo na odprtje nove učne poti ob Koseškem bajerju.

Naravoslovna učna pot zajema pet osrednjih točk, na katerih bodo obiskovalci ob pomoči informacijskih tabel izvedeli več o prebivalcih Koseškega bajerja in pomenu tamkajšnjih Življenjskih okolij.

Učno pot bo svojemu namenu predal gospod Zoran Jankovič, župan Mestne občine Ljubljana, nato pa se bomo po učni poti sprehodili skupaj z avtoricama Tanjo Šumrada in Evo Vukelič.

Prijazno vabljeni!

 
Vabilo na otvoritev nove učne poti ob Koseškem bajerju (pdf)

DOPPS poziva Evropsko komisijo

, Sporočila za javnost

DOPPS je danes na Evropsko Komisijo v Bruslju naslovil uradno pritožbo zaradi naglega upadanja travniških ptic v Sloveniji. Upadanje populacij ptic je posledica uničujočega sistema kmetijskih subvencij.

Travniški habitati in travniške vrste ptic spadajo med najbolj ogrožene. Kljub temu, da jih varuje Ptičja direktiva naglo upadajo marsikje po Evropi. Zaradi tega so v partnerstvu za varstvo ptic BirdLife sklenili opozoriti Evropsko Komisijo, da ukrepa proti državam članicam, ki svojih obvez glede varstva narave ne jemljejo resno. Danes sta sočasno uradne pritožbe na Komisijo poslala slovenski in nemški BirdLife partner, DOPPS in NABU.

V Sloveniji travniške vrste ptic, kot so kosec, poljski škrjanec in veliki strnad, dramatično upadajo po vsej državi. Posebej zaskrbljujoče je, da strmo upadajo tudi v območjih Natura 2000, ki so namenjena ohranjanju prav teh ptic.

Od leta 2008 do 2013 so populacije travniških vrste v Sloveniji upadle za 33 %, za tretjino v samo 5 letih! Na Ljubljanskem barju je populacija kosca upadla za 60 %, populacija repaljščice pa je od leta 1994 zrušila za več kot 80 %. Podobno je na Goričkem, tam so v 15 letih populacije velikega skovika in smrdokavre upadle za več kot 75 %. Ornitologi ocenjujejo, da sta vrtni strnad in veliki škurh v Sloveniji na robu izumrtja.

Skupni imenovalec vsem tem žalostnim zgodbam je uničujoča kmetijska politika. Država s sistemom kmetijskih subvencij kmete usmerja v intenziviranje travnikov in v preoravanje travnikov v njive. Tako se je v 10 letih med 2000 in 2010 površina trajnih travnikov in pašnikov v Sloveniji zmanjšala za 7,3 %, v istem času pa so se najbolj intenzivni, štiri in večkosni travniki povečali za 29 %.

Da bi spodbudila kmete k naravi prijaznemu gospodarjenju Evropska Unija namenja velika sredstva. Samo v obliki kmetijsko-okoljskih ukrepov je bilo kmetom v Sloveniji v letih 2007-2012 izplačano 188 milijonov evrov. Tri četrtine od tega denarja je prišlo iz proračuna Evropske unije. A ta denar je bil porabljen slabo: za spodbujanje pticam prijaznega gospodarjenja s travniki je bilo izplačanega komaj 0,12 milijona evrov.

Kmetijsko-okoljski ukrepi so priložnost predvsem za male kmete, katerim marsikje po Evropi predstavljajo pomemben delež prihodkov. Tako npr. kmet na Poljskem za hektar travnika v območju Natura 2000, če ga upravlja pticam prijazno, prejme več kot 700 € letno. V Sloveniji pa je obljubljeno plačilo tako majhno, da komaj pokrije stroške.

Te dni na Ministrstvu za kmetijstvo in okolje za zaprtimi vrati potekajo intenzivna pogajanja o razdelitvi več 100 milijonskega kmetijsko-okoljskega kolača v letih 2014-2020. Ministrstvo ima priložnost, da s temi sredstvi, ki jih za namene varstva okolja zberejo evropski davkoplačevalci, podpre male kmete in hkrati svoje obveznosti glede ohranjanja narave. Ni nam znano, če imajo mali kmetje na teh pogajanjih svojega predstavnika. Varstvenikom narave pa so vrata zaprta.

Letno delo društva v enem večeru

, Sporočila za javnost

Letni zbor članov društva DOPPS je namenjen kratkemu pregledu dela društva v preteklem letu, hkrati pa je odlična družabna priložnost za vse člane. Letos je potekal v petek, 28. marca 2014 v Grand hotelu Union in je za nekaj ur združil 48 članov.

Letni zbor je z nekaj uvodnimi besedami otvoril predsednik DOPPS Rudolf Tekavčič, po predstavitvi dnevnega reda pa smo lahko prisluhnili številnim predavateljem, ki so predstavili vsebinska poročila o delovanju društva v letu 2013.

SIMARINE-NATURA in LIVEDRAVA, projekta iz LIFE sheme, napredujeta po načrtih in se kvalitetno izvajata, prvi rezultati pa so vidni tako na papirju kot tudi že v naravi.

V Naravnem rezervatu Škocjanski zatok se je čreda kamarških konj povečala, nov dom sta našla žrebec Barrio in žrebička Cabidoule. V prihodnjem letu pa lahko pričakujemo tudi izgradnjo novih objektov, ki vključujejo tudi sodoben informacijski center za obiskovalce. Naravni rezervati so pomemben instrument varovanja narave, njihova izjemna pomembnost pa se kaže tudi v izobraževanju javnosti. Posebej vzpodbuden je podatek, da smo v preteklem letu izvedli 119 naravoslovnih dni in drugih vodenj, katerih se je udeležilo 3.951 ljudi, od tega 2.456 samo v Naravnem rezervatu Škocjanski zatok. Ob tem smo izvedli še tri mladinske raziskovalne tabore in številne druge aktivnosti, ki so pritegnile pozornost mnogih radovednih in znanja željnih duš.

Ker pa je monitoring in varovanje ptic ena osrednjih dejavnosti društva, brez katerega je sodobno naravovarstvo nemogoče, smo zbrani lahko prisluhnili tudi poročilu o delu varstveno ornitološkega sektorja pisarne DOPPS. Rezultati nekaterih monitoringov niso nič kaj vzpodbudni, zato je še toliko pomembneje vestno spremljanje stanja in pravočasno ukrepanje, katero pa ni mogoče brez kopice predanih prostovoljnih popisovalcev.

Sekcije DOPPS – s srcem med ljudmi

Društvene sekcije že vrsto let skrbijo za številne dejavnosti, dogodke in akcije na lokalnem nivoju ter tako skrbno vzdržujejo stik z lokalnim prebivalstvom na številnih koncih Slovenije. Ob predstavitvah dela sekcij so predsedniki sekcij dokazali, da tudi v letu 2013 ni bilo prav nič drugače. Z organizacijo številnih predavanj, izletov, naravovarstvenih akcij, popisov, fotografskih razstav in udeleževanjem na drugih prireditvah so sekcije širile naravovarstveno zavest in spodbujale ljudi, da so tudi sami prispevali k ohranjanju narave.

DOPPS tokrat podelil priznanja v treh kategorijah

Tudi tokrat je bila na letnem zboru članov podeljena nagrada Zlati legat 2012, ki jo društvo podeli najboljšemu delu s področja ornitologije objavljeno doma ali na tujem. Tokrat je žirija v sestavi dr. Tatjana Čelik (Biološki inštitut Jovana Hadžija), Luka Božič (DOPPS) in dr. Primož Kmecl (DOPPS) za najboljše delo, objavljeno v letu 2012 nagradila delo Iztoka Škornika z naslovom Favnistični in ekološki pregled ptic Sečoveljskih solin.

Poleg nagrade najboljšim piscem pa društvo vsako leto podeljuje tudi nagrado Aviana, ki jo prejmejo nečlani društva za posebna prizadevanja pri varstvu ptic. Letos je društvo za prizadevanja v letu 2012 nagradilo podjetje TBP – Tovarna bovdenov in plastike Lenart d.d.. Podjetje že več let zapored skrbi za uporabo okolju prijaznih procesov, hkrati pa svoje zaposlene osvešča o pomenu ohranjene narave. Tako so v zadnjih letih med svoje zaposlene razdelili več sto krmilnic in gnezdilnic za ptice, katere je izdelalo podjetje, ki zaposluje ljudi s posebnimi potrebami, kar dodaja še posebno, družbeno odgovorno noto.

V lanskem letu je na društvu zaživela tudi spletna baza NOAGS, ki je namenjena vnašanju in pregledovanju opazovanj ptic po vsej Sloveniji. Altas in njegovo delovanje je podrobneje predstavil Tomaž Mihelič, ki je hkrati tudi podelil nagradi v dveh kategorijah. Nagrado, majico z napisom »Naj ornitolog 2013« je v kategoriji največ opaženih vrst v letu 2013 prejel Željko Šalamun, medtem ko je nagrado v kategoriji največ vnešenih opazovanj v istem letu prejel Gregor Domanjko. Obema nagrajencema iskreno čestitamo, hkrati pa vse opazovalce vabimo, da tudi sami pridno vnašate svoja opazovanja v spletni atlas in tako pomagate širiti naše vedenje o pojavljanju ptic v Sloveniji.

Krivolovec na Krasu ustrelil zavarovano sovo uharico

, Sporočila za javnost

Zaenkrat neznani krivolovec je sovo ustrelil s puško šibrovko v bližini ceste Lokev – Lipica na Krasu. Sova je bila ustreljena znotraj območja Natura 2000 Kras, ki je najpomembnejše območje za varstvo te vrste v državi.

Občani so poškodovano sovo veliko uharico (Bubo bubo) našli 21.1. v bližini posestva Lipica v smeri proti Lokvi. O najdbi nas je še istega dne obvestil g. Milivoj Ravbar, sicer starešina Lovske družine Gaberk Divača. Sovo je potem član DOPPS odpeljal na kliniko za male živali na Veterinarski fakulteti v Ljubljani, kjer so jo pregledali in osnovno oskrbeli, nato pa odpremili v azil za prostoživeče živali Golob d.o.o. v Muti, kjer so sovo operirali.

Včeraj nas je dr. Zlatko Golob, ki ima koncesijo za azil za prostoživeče živali in ki je sovo operiral, obvestil, da je bila sova ustreljena: »Po natačnem kliničnem pregledu in digitalni rentgenski preiskavi smo ugotovili, da ima zlomljeno nadlahtnico leve peruti. Kompliciran zlom in poškodbo mišic je povzročila strelna rana. Sovo smo kirurško oskrbeli: infuzija, osteosinteza kostnega zloma, šivanje mišic itd. Svinčeno kroglo bomo iz kosti odstranili, ko si žival opomore.«

Dr. Golob je še ocenil, da so zaradi težke poškodbe peruti možnosti, da bi si sova lahko povsem opomogla in da bi jo lahko vrnili v naravo, slabe.

Ne le da je ustrelitev velike uharice nezakonito in moralno zavrženo dejanje, s tem je storilec državi nakopal tudi velike stroške operacije in oskrbe sove.

Velika uharica je naša največja sova, čez krila meri do 170 cm. V Sloveniji je maloštevilna vrsta, pri nas gnezdi le okrog 100 parov, zato je vsak ubit osebek velika izguba za vrsto. Uharice ponavadi gnezdijo v visokih prepadnih skalnih stenah.

Brezvestni krivolovec je s streljanjem na zavarovano veliko uharico storil več prekrškov in kaznivo dejanje. Za ustrelitev zavarovane vrste Zakon o ohranjanju narave predpisuje kazen 200 do 2000 €. Lov na redko zavarovano vrsto pa je tudi kaznivo dejanje po 342. členu kazenskega zakonika, za kar je zagrožena denarna kazen oz. zapor do dve leti.

Pristojni organi pa žal raziščejo le majhen del primerov krivolova, saj gre za težko odkrivne in dokazljive prestopke. Tudi v primeru, če inšpektorji krivolovca vendarle izsledijo, jo ta često odnese z minimalno kaznijo. Podobno se je zgodilo v primeru nedavnega krivolova na sokola selca. Storilec jo je odnesel z najmanjšo možno kaznijo za ubitje zavarovane vrste, medtem ko so mu za nezakonit lov v zavarovanem območju in za nedovoljen lov z motornega čolna pogledali skozi prste.

O incidentu bo DOPPS danes podal prijavo pristojni inšpekciji na inšpektoratu za kmetijstvo in okolje.

 

Sporočilo za javnost (pdf)

Lovski inšpektor oglobil krivolovca, ki je pred nedavnim ob Ljubljanici ubil sokola selca

, Sporočila za javnost

Včeraj je lovski in ribiški inšpektor obvestil DOPPS, da je krivolovcu, ki je 2. januarja letos na Naravnem spomeniku Ljubljanica ubil sokola selca izdal odločbo o prekršku in ga kaznoval z globo 420 EUR. Ko bo odločba pravnomočna bo izrekel še ukrep odvzema lovske izkaznice za dobo treh let.

Gre za krivolovca, ki je 2. januarja okrog 11 ure dopoldne z motornega čolna s puško šibrovko ustrelil zavarovanega in maloštevilnega sokola selca. Incident se je zgodil znotraj Naravnega spomenika Ljubljanica v Krajinskem parku Ljubljansko barje.

Lovski inšpektor je DOPPS obvestil, da je krivolovca oglobil po 11. točki 77. člena Zakona o divjadi in lovstvu, ki za nezakonit lov zavarovane živalske vrste predpisuje kazen od 420 do 1200 €. Inšpektor je izrekel globo v višini 420 €. Povedal je še, da lovski zakon predpisuje odvzem lovske izkaznice za dobo treh let, v primeru pravnomočno ugotovljene kršitve lovskih predpisov. Ko bo torej odločba pravnomočna, bo inšpektor krivolovcu odvzel lovsko izkaznico.

Veljavna lovska izkaznica je pogoj, da lahko lovec samostojno izvaja lov. Če oseba lovske izkaznice nima, lahko lovi le v spremstvu lovca, ki takšno izkaznico ima. Takšen je npr. slučaj z lovskimi gosti iz tujine.

Poleg ukrepov, ki so v pristojnosti lovskega inšpektorja, pa krivolovca verjetno čaka še disciplinski postopek v Lovski družini Brezovica, katere član je. Seznanjeni smo, da je v internih aktih te lovske družine določilo, da se za nezakonit lov zavarovane vrste osebo lahko izključi članstva.

V DOPPSu pozdravljamo hitro in odločno ukrepanje lovskega inšpektorja. Kazen, ki jo je izrekel sicer ni najvišja. Vendar je tukaj bolj pomembno, da je bila nepravilnost raziskana in kaznovana hitro, saj se s tem krepi zaupanje državljanov v pravno državo.

Hkrati v DOPPSu izražamo obžalovanje, da inšpekcija in policija nista enako učinkovito ravnala v primeru Tomišeljskih krivolovcev, ki so oktobra lani lovili na območju Naravnega rezervata Iški morost, kjer je lov prepovedan. Seznanjeni smo bili, da je inšpekcija postopek proti njim ustavila zaradi »pomanjkanja dokazov«. Prepričani smo, da je dokazov povsem dovolj. V naslednjih dneh bomo pripravili podrobnejši zbir dokazov o krivolovu na Iškem morostu in jih posredovali inšpekciji. Inšpekcijo bomo tudi pozvali, da od policije pridobi uradne zabeležke, saj so storilci ob policijski intervenciji policistom sami priznali, da so res izvajali lov v Naravnem rezervatu.

V DOPPSu želimo spodbuditi državljane, da so pozorni na morebitne primere krivolova povsod po Sloveniji in če so priča takšnim primerom, da jih sporočijo policiji in inšpekciji ter da o tem obvestijo tudi DOPPS, ki bo po svojih močeh prispeval pri spodbujanju odkrivanja krivolova. Verjamemo, da so ta prizadevanja dolgoročno tudi v prid lovski organizaciji.

 
Sporočilo za javnost (pdf)

Spet nezakonit lov na Ljubljanskem barju

, Sporočila za javnost

Lovec ubil zavarovanega sokola selca v Naravnem spomeniku Ljubljanica

Sprehajalec je 2. januarja zalotil dva lovca, ki sta na Ljubljanici lovila z motornega čolna. Lovec je zavarovanega sokola selca ubil znotraj zavarovanega območja Naravni spomenik Ljubljanica, kjer lov ptic sploh ni dovoljen.

Občan, ki se je 2. januarja okrog 11 ure dopoldne sprehajal ob desnem bregu Ljubljanice v bližini naselja Lipe v Krajinskem parku Ljubljansko barje nas je obvestil, da je zalotil dva lovca pri nezakonitem lovu.

Z brega Ljubljanice je opazoval sokola selca, ki je sedel na vejo na bregu reke nizko nad vodo. V tistem sta po reki navzgor z motornim čolnom priplula dva lovca oborožena vsak s svojo puško šibrenico. Ko sta opazila sokola sedečega na veji je eden od lovcev nemudoma dvignil puško in z enim strelom sokola ubil.

Sprehajalec je oba lovca prepoznal. Gre za dva člana Lovske družine Brezovica. Lovila sta na odseku Ljubljanice, kjer poteka meja med loviščema LD Brezovica in LD Tomišelj. Sokola sta ubila na območju lovišča sosednje Lovske družine Tomišelj.

Sprehajalec je truplo ubitega sokola odnesel na Prirodoslovni muzej Slovenije. Uslužbenci Muzeja so nam potrdili, da je bil sokol res ubit s puško šibrenico.

Brezvestna lovca sta z ubitjem sokola storila več prekrškov in kaznivih dejanj:

  • lovila sta z motornega čolna, kar je prepovedano po Zakonu o divjadi in lovstvu – zagrožena je kazen od 420 do 1200 €,
  • lovila sta znotraj zavarovanega območja Naravni spomenik Ljubljanica, kjer lov ptic ni dovoljen – zagrožena kazen je 200 do 2000 €,
  • ubila sta sokola selca Falco peregrinus, ki je zavarovana in maloštevilna vrsta – po zakonu o ohranjanju narave je zagrožena kazen 200 do 2000 €; storila pa sta tudi kaznivo dejanje po 342. členu kazenskega zakonika, za kar je zagrožena denarna kazen oz. zapor do dve leti.

Sokol selec je velika ujeda, ki meri čez krila dober meter. V Sloveniji je maloštevilna in ogrožena vrsta, pri nas gnezdi le okrog 100 parov.

O incidentu bo DOPPS danes podal prijavo pristojni inšpekciji na inšpektoratu za kmetijstvo in okolje.

Na DOPPSu z razočaranjem ugotavljamo, da nezakonit lov v zavarovanem območju ni osamljen primer. Jeseni 2011 in oktobra 2013 smo zalotili skupino lovcev, ki je lovila v Naravnem rezervatu Iški morost. Posebej zaskrbljuje neustrezen odziv pristojnih inšpekcijskih služb. Obakrat smo podali prijavo na Inšpektorat za kmetijstvo in okolje, pa nas kljub zakonski obvezi niso nikoli obvestili o sprejetih ukrepih.


Za dodatne informacije pokličite: Tomaž Jančar, varstveni ornitolog: 041 750 275

Sporočilo za javnost (pdf)