Bo nova definicija aktivnega kmeta ogrozila obstojih malih kmetov?

Obeta se novo programsko obdobje Skupne kmetijske politike (SKP) in na DOPPS z zaskrbljenostjo spremljamo opredeljevanje t. i. aktivnih kmetov – upravičencev do neposrednih, OMD in drugih plačil nove SKP, v obdobju 2021-2027. Nekateri aktualni predlogi gredo namreč v smeri relativno ozke definicije, ki bi v primeru sprejetja onemogočila ali pa z dodatnim administrativnim bremenom močno otežila dostop do dohodkovnih podpor pomembnemu deležu kmetijskih gospodarstev. Zaradi omenjenega obstaja nevarnost, da bi slednja prenehala s kmetijsko dejavnostjo in vzdrževanjem obdelanosti kmetijske krajine. To pa posledično pomeni prenehanje zagotavljanja širokega nabora okoljskih in ekosistemskih storitev.

Na DOPPS se zavzemamo, da Slovenija v obdobju 2021–2027 ohrani enako opredelitev aktivnega kmeta kot je v aktualnem programskem obdobju navedena v Uredbi o shemah neposrednih plačil.

Menimo, da mora opredelitev upravičencev do vseh podpor nove SKP (neposredna plačila, OMD plačila, KOPOP in druga plačila) omogočati enakopravno in neposredno vključitev:

  • kmetijskih gospodarstev, ki upravljajo z vsaj 1 hektarjem kmetijskih zemljišč, ne glede na obseg pridelave, tip kmetijskih zemljišč in namen pridelave (tj. ali gre za samooskrbne, neprofesionalne ali profesionalne kmetije) ter
  • različnih organizacij in institucij, ki delujejo v javnem interesu ohranjanja narave, socialnega varstva in drugih storitev (npr. upravljavci zavarovanih območij, društva in socialna podjetja).

Majhna kmetijska gospodarstva so ključna pri ohranjanju biotske in krajinske pestrosti kmetijske kulturne krajine. Upravljajo z naravovarstveno najpomembnejšimi tipi barjanskih in traviščnih habitatov. Hkrati pa zelo hitro izginjajo, že sedaj prejemajo nižje dohodkovne podpore in kljub temu, da številčno prevladujejo, prejemajo manjšino neposrednih plačil. Če bodo uveljavljeni trenutno aktualni predlogi opredelitve aktivnega kmeta, bi lahko imelo po letu 2021 močno otežen dostop do dohodkovnih podpor SKP tudi do 80 % obstoječih kmetijskih gospodarstev.

Več informacij:
Blaž Blažič, 070 713 978, blaz.blazic@dopps.si

Priloga:
Odziv DOPPS na predloge opredelitve aktivnega kmeta v Sloveniji po letu 2021 (pdf)

Odgovor Republike Slovenije na uradni opomin Evropske komisije

Novembra 2019 smo na Ministrstvo za okolje in prostor (MOP) naslovili zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, s katero smo želeli pridobiti odgovor Republike Slovenije (RS) na uradni opomin Evropske komisije v zvezi z upadom travniških vrst ptic in barjanskega okarčka. MOP nam je zahtevo zavrnilo, zaradi česar smo se pritožili na Urad informacijskega pooblaščenca. Ta je v poglobljeni odločbi odpravil zavrnilno odločbo MOP in mu naložil, da nam morajo v roku 31 dni posredovati zahtevano informacijo. MOP nam je nato v manj kot tednu dni poslal zahtevani odgovor RS. Oba dokumenta – odločbo Informacijskega pooblaščenca in odgovor RS na uradni opomin – si lahko preberete spodaj.

Hribski škrjanec (Lullula arborea).
foto: Alen Ploj

Vabilo na Gugalnico – Dan velike uharice

Z veseljem vas ponovno vabimo na Gugalnico, družabni skupinski popis velike uharice!

Namen Gugalnice je učinkovitejše varstvo naše največje sove, z dogodkom pa združimo prijetno s koristnim in skupaj popišemo vrsto. Vsak od udeležencev pripomore, da lahko pregledamo čim večje območje, posvetimo pa se tudi izobraževanju, izmenjavi izkušenj in druženju.

Pri varstvu velike uharice lahko sodeluje vsak. Popis je nezahteven, neizkušeni udeleženci pa imate možnost, da se priključijo izkušenim in se tako hitro priučijo popisa. Vse več nas je takih, ki obiskujemo dogodek že vrsto let, kar ga dela še prijetnejšega. Več o popisu lahko najdete na i-Gugalnica2020.

Gugalnica na Krasu bo letos potekala v petek, 13. marca 2020, popoldan. Zborno mesto bo ob 16.30 na parkirišču pri Škocjanskih jamah.

Popis organiziramo skupaj s Parkom škocjanske jame, zato bomo zopet na izjemni lokaciji. Na popisu se bomo razkropili po Krasu. Po popisu bo predavanje o veliki uharici in druženje. Letošnje leto prinaša kup novih informacij iz življenja in varstva velike uharice v Sloveniji. Največ smo jih pridobili na projektu Za KRAS, v katerem smo se s pojektnimi partnerji konkretno lotili varstvene problematike mirnih con, srednje napetostnih daljnovodov, z natančnimi podatki iz telemetrije pa imamo prvič v Sloveniji možnost vpogleda v skrito življenje naših uharic. Da je slika še jasnejša, smo vzpostavili tudi živo sliko na dveh gnezdih. In da končno lažje formaliziramo Varuhe velike uharice smo v sklopu Interreg projekta LIKE pripravili novo spletno stran Varuhov, ter lične majice in značke. Pridite pogledat, izredno zanimivo bo.

Prosim, da se zaradi lažje organizacije dogodka prijavite s kratkim sporočilom na e-naslov tomaz.mihelic@dopps.si in poslali vam bomo natančnejša navodila za udeležbo dogodka. Sporočite tudi število udeležencev.

Se veselimo snidenja,

Tomaž Mihelič in ostali gostitelji

Za ohranitev naglo izginjajočih travniških vrst ptic in metuljev so v Sloveniji potrebni hitri in ambiciozni ukrepi

Objavljeno strokovno stališče DOPPS in DPOMS do prihodnje kmetijske politike

Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (DOPPS) in Društvo za proučevanje in ohranjanje metuljev Slovenije (DPOMS) sta danes objavila stališče do Skupne kmetijske politike po letu 2020 v Sloveniji s predlogi za reševanje problematike izginjanja travniških vrst ptic in barjanskega okarčka. Stališče je nastalo kot odgovor na uradni opomin Republiki Sloveniji, ki ga je julija lani Evropska komisija izdala zaradi kritičnega stanja travniških vrst ptic in metulja barjanskega okarčka.

Namen stališča, ki je naslovljeno na pristojni okoljski in kmetijski ministrstvi in Evropsko komisijo, je izpostaviti strokovne rešitve, ki bi pripomogle k izboljšanju stanja travniških in drugih vrst ptic in metuljev. Ključni razlogi za njihovo izginjanje so namreč povezani z uničevanjem njihovih bivališč. To je na nekaterih območjih posledica intenziviranja kmetijstva (spreminjanje travišč v gnojene in večkrat letno košene travnike, preoravanje travnikov v njive, pretirana paša in izsekavanje mejic) in deloma urbanizacije. Predvsem v zahodni in južni Sloveniji pa je ključni problem tudi zaraščanje zaradi opuščanja kmetovanja.

Blaž Blažič, varstveni ornitolog DOPPS: »Naglo in obsežno izginjanje populacij ptic kmetijske krajine, s katerim se v Sloveniji soočamo v zadnjih letih je še posebej prizadelo travniške vrste. Razsežnosti problema so na nekaterih območjih postale že tako kritične, da pričakujemo, da bodo v naslednjem desetletju ali dveh nekatere vrste kot gnezdilke v Sloveniji izginile. Populacije ptic naglo izginjajo tudi na nekaterih območjih Natura 2000, ki so bila ciljno opredeljena prav za ohranjanje ključnih populacij teh vrst.«

dr. Tatjana Čelik, predstavnica DPOMS: »Strokovnjaki za metulje in druge vrste žuželk v zadnjih letih z zaskrbljenostjo spremljajo zmanjševanje njihovih populacij v traviščnih ekosistemih. Metulj barjanski okarček je v zadnjih petih letih izginil s treh posebnih ohranitvenih območij Natura 2000 v osrednji Sloveniji, v preostalem, največjem od njih (Ljubljansko barje), pa se je v zadnjih 18 letih velikost populacije zmanjšala za 75 %, bivališče vrste pa za 92 %. Če želimo takšne vrste ohraniti, so potrebni takojšni in bistveno bolj ambiciozni ukrepi, kot jih je Slovenija izvajala do sedaj.«

Strokovnjaki za ptice in metulje so v stališču izpostavili tri krovne cilje za izboljšanje stanja biotske pestrosti na območju Slovenije in za ciljne ukrepe na območjih Natura 2000. Vsak cilj nato vključuje več podrobnih usmeritev za pripravo posameznih instrumentov kmetijske politike, ki bi jih bilo treba uveljaviti v prihodnjem programskem obdobju 2021–2027.

Več informacij:
Blaž Blažič, DOPPS, 070 713 978, blaz.blazic@dopps.si
Nika Kogovšek, DPOMS, 031 253 701, kogovsek.nika@gmail.com

Mladički iz (brez) gnezda

Pomlad se počasi poslavlja in prihaja poletje, čeprav je vreme še precej »aprilsko«. Za številne ptice je to hkrati čas, ko prvi mladiči zapustijo varno zavetje gnezda in se podajo v širni svet. Zmeraj pa ne gre vse po načrtih in mnogi mladički se znajdejo v težavah. Včasih jim lahko pomagamo, največkrat pa je najbolje, da jih prepustimo skrbnim staršem.

Starši ptic so zelo skrbni in skrbijo tudi za higijenske razmere zaroda. Na fotografiji je gnezdo sivega muharja.
Foto: Tilen Basle

Manjše ptice pevke, kot na primer velika sinica, domači vrabec, kos ali škorec spletejo gnezdo, kamor samica znese večje število jajc. Po približno dveh tednih valjenja se iz njih izvalijo mladički, za katere starša skrbita približno tri tedne. Velikokrat se zgodi, da gnezdo za številčen zarod postane premajhno in mladički poskačejo iz gnezda kak dan ali dva prej. Če jih najdemo smo zmerom postavljeni pred dilemo, jim pomagat ali ne?

V večini primerom, ki jih zabeležimo je odgovor NE. Starši mladičev so blizu in bodo zanje skrbeli tudi zunaj gnezda. Vendar kako prepoznamo znake, ko mladiči potrebujejo našo pomoč?

Mladičkom pomagamo takrat, ko so vidno poškodovani ali kadar sumimo, da so jih starši zapustili. To lahko z veliko zagotovostjo sklepamo, kadar jih več kot uro ne obiščejo. Če so mladički izpostavljeni kakšni nevarnosti (mačka, pes, promet), vendar so starši blizu, jih lahko umaknemo v zavetje grma ali drevesa ali pa jih vrnemo v gnezdo, če tega najdemo in je dostopno (hkrati pazimo na lastno varnost).

Če najdemo poškodovano ali zapuščeno ptico se obrnemo na za to pooblaščeno ustanovo. V Sloveniji je to Zatočišče za živali prosto živečih vrst, Glavni trg 7, 2366 Muta (02 876 12 85 ali 041 518 939).

Ptic dolgoročno ne hranite in jih ne oskrbujte.

Mladiči iz (brez) gnezda – sporočilo za javnost (pdf)

Kriminala nad pticami bistveno več kot smo mislili

Na Društvu za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije smo izdali poročilo o nezakonitem lovu in ubijanju ptic v Sloveniji za časovno obdobje med 1. januarjem 2000 in 31. decembrom 2018.

Doslej smo verjeli, da je Slovenija nekakšna oaza, kjer so ptice selivke varne pred nezakonitim ubijanjem. Sploh če se primerjamo s sosednjo Italijo in balkanskimi državami, kjer je kriminal nad pticami vsesplošno razširjen. A pričujoče poročilo kaže, da je kriminala nad pticami bistveno več, kot smo verjeli doslej.

Na osnovi trenutnega poznavanja problematike, ki pa je še vedno nepopolno, ocenjujemo, da je v Sloveniji letno nezakonito ulovljenih ali ubitih 11.000–50.000 ptic.

V obdobju od leta 2000 do 2018 smo zabeležili 262 primerov nezakonitega ravnanja. Največ je bilo primerov nezakonitega zadrževanja in trgovine s pticami. Na udaru so predvsem ptice pevke, ki se jih lovi in zadržuje v kletkah. Kaže, da je lov ptic pevk v Sloveniji zelo razširjen predvsem v zahodnem in osrednjem delu države. Velik je odstotek primerov nezakonitega lova na ptice s strelnim orožjem, kjer so žrtve predvsem ribojede vrste ptic ter ujede in sove.

Zabeležili smo tudi 39 primerov lovljenja ptic s pastmi, na mreže in limanice. Tukaj so glavne žrtve manjše ptice pevke ter ujede. Ravno na slednje je precej razširjen lov s pastmi. Čeprav poteka v manjšem obsegu, je glede na prizadete vrste izjemno problematičen.

Iskreno upamo, da bomo s tem poročilom osvetlili in približali problematiko nezakonitega lova, ubijanja in zadrževanja ptic v Sloveniji širši javnosti ter tudi državnim institucijam, ki bi naj bile prva bojna linija v boju proti kriminalu nad pticami.

Sporočilo za javnost

Poročilo o nezakonitem lovu in ubijanju ptic v Sloveniji za obdobje 2000 – 2018

STRNJENO ZNANJE O VSEH SLOVENSKIH GNEZDILKAH

Letošnje leto je nedvomno zaznamoval izid Atlasa ptic Slovenije, v katerem so podrobno predstavljene vse slovenske gnezdilke.

Glavni urednik Atlasa ptic Slovenije Tomaž Mihelič (v sredini) skupaj z direktorjem DOPPS Damijanom Denacom (na desni) in predsednikom DOPPS Rudijem Tekavčičem (na levi). (Foto: Alen Ploj)

Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (DOPPS) je 6. maja ob svoji 40-letnici obstoja (ustanovljeno 1979) izdalo temeljno nacionalno strokovno ornitološko delo – Atlas ptic Slovenije.

Terenski del priprave atlasa je trajal 15 let. V letih 2002-2017 so slovenski ornitologi sistematično popisali območje celotne države, pri čemer so zbrali čez 350.000 podatkov opazovanj ptic. Pri popisih je sodelovalo 632 prostovoljcev.

Podatke smo obdelali z najsodobnejšimi analitičnimi metodami in za vsako gnezdilko izdelali karto razširjenosti, za pogoste pa tudi karto gostot. Prikazani so tudi višinski grafi in karta razlik razširjenosti. Za vsako vrsto smo pripravili izčrpno besedilo, ki pojasnjuje pomen podatkov in obravnava razširjenost, življenjski prostor, ogroženost in ekologijo vrste pri nas.

Pri pisanju besedil je sodelovalo 44 strokovnjakov, vsa besedila so strokovno recenzirana. V atlasu je obdelanih 239 vrst ptic, od tega jih 228 v Sloveniji gnezdi.

Atlas ptic Slovenije je monografija na 604 straneh. Krasi jo 280 odličnih fotografij, ki jih je prispevalo 53 fotografov. Atlas je izkaz, da je slovenska ornitologija na nivoju najnaprednejših držav. Hkrati je izkaz izjemne predanosti članov društva ter sodelavcev na področju raziskovanja in varstva ptic in narave.

DOPPS_Sporočilo za javnost ob izidu knjige Atlas gnezdilk Slovenije, 9.5.2019

Utrinek iz predstavitvene slovesnosti predstavitve novega Atlasa ptic Slovenije. (Foto: Alen Ploj)

Pogini zelencev

V zadnjem tednu dobivamo vse več klicev o najdenih poginulih zelencih. Zelo verjetno je, da so poginule ptice okužene z zajedavcem Tricomonas gallinae. Več podobnih primerov smo imeli tudi v lanskem letu.

Zelenec (Carduelis chloris), foto: Ruj Mihelič

Vsem ljudem, ki imajo krmilnice ali napajalnike z vodo priporočamo in svetujemo, da redno, večkrat dnevno v napajalnikih menjate vodo, krmljenje ptic pa počasi opustite. Zajedavec Tricomonas gallinae za preživetje potrebuje vlažno okolje, zato so napajišča zelo pogosto mesto okužbe ptic.
Ker se bolezen med pticami zelo hitro širi, vas prosimo, da ob opaženem poginu zelencev ali drugih ptic to sporočite na ornitofon 041 712 796 ali stopite v stik z Nacionalnim veterinarskim inštitutom (01 477 92 51).

Zelena luč tožilstva za tihotapce pobitih ptic

Slovensko tožilstvo je s sklepom tihotapcem ptic pevk in podobnim kriminalcem sporočilo, da lahko svoje nečedne posle brez strahu opravljajo še naprej.

V 15 škatlah je bilo 1349 osebkov zavarovanih vrst ptic, ki so bile ustreljene oz. ulovljene v Romuniji ter tihotapljene čez Slovenijo. Foto: Tjaša Zagoršek

V začetku oktobra 2018 je mobilni carinski oddelek Ljubljana na postajališču Lukovica ustavil voznika avtobusa s prikolico, pri katerem so med prtljago odkrili 15 škatel s skupaj 1349 mrtvimi pticami zavarovanih vrst. Ptice so bile ulovljene oz. ustreljene v Romuniji, voznik pa jih je želel nezakonito prepeljati v Italijo. O zasegu so poročali številni mediji in priznavali uspeh slovenskih organov.

Ker smo na DOPPS-u želeli izvedeti za sodni epilog primera, smo kot informacijo javnega značaja od Okrožnega državnega tožilstva v Ljubljani pridobili sklep z obrazložitvijo brez osebnih podatkov osumljencev.

Zgroženi smo ugotovili, da je okrožni državni tožilec kazensko ovadbo zaradi kaznivega dejanja nezakonitega ravnanja z zaščitenimi živalmi in rastlinami po KZ zoper tri osumljene državljane Romunije zavrgel. Po njegovem mnenju ni bil podan utemeljen sum, da bi storili naznanjeno kaznivo dejanje.

Okrožni državni tožilec je dalje v obrazložitvi sklepa navedel, da je kazensko ovadbo zavrnil, ker ni bilo s potrebno zanesljivostjo izkazano, da bi osumljenci vedeli kaj prevažajo, ter da bi se zavedali protipravnosti svojega ravnanja.

V 15 škatlah je bilo 1349 osebkov zavarovanih vrst ptic, ki so bile ustreljene oz. ulovljene v Romuniji ter tihotapljene čez Slovenijo. Foto: Tjaša Zagoršek

Glede na količino tihotapljenega blaga je skrajno neverjetno, da osumljenci odgovorni za prevoz niso vedeli ničesar o ilegalni pošiljki in jim ni bilo jasno ne od koga so jo prevzeli ne komu v Italiji je bila namenjena. In ker niso vedeli ničesar, ni bil izkazana protipravnost njihovega ravnanja. Vprašamo se lahko samo ali bi tožilec prišel do enakega sklepa tudi v primeru prevoza drog ali orožja? Kakšno je tudi sporočilo takšnega sklepa za organe, ki na terenu iščejo nezakonite pošiljke? Da je njihovo delo zaman in je tako vseeno če tihotapce odkrijejo ali ne, saj se jim nič ne zgodi in ko jih bodo dobili naslednjič, se jim bodo ti lahko veselo smejali v brk?

Tihotapljenje ptic pevk je v Evropi resen naravovarstveni problem. Gre za izjemno dobro organizirano obliko kriminala predvsem na območju jugovzhodne in srednje Evrope. Slovenija je, poleg Hrvaške in Madžarske, ena izmed glavnih tranzitnih držav, prek katere kriminalci vsako leto na italijanski črni trg pretihotapijo več deset tisoč ptic in pri tem bogato zaslužijo.

Slovensko tožilstvo je s takšnim sklepom tihotapcem ptic pevk in podobnim kriminalcem sporočilo, da lahko svoje nečedne posle brez strahu opravljajo še naprej. Čez Slovenijo je nezakonit transport nezakonito pobitih ptic skrajno preprost in netvegan, saj je edino kar mora tihotapec reči organu pregona, če ga že dobijo, da se protipravnosti svojih dejanj ne zaveda pa je. Črni trg z živalmi in njihovimi deli je v svetovnem merilu po obsegu takoj za trgovino z ljudmi, drogami in orožjem. Pri nas se očitno tega nekateri ne zavedajo in ga z lahkotnostjo odločitev podpirajo.

Sporočilo za javnost (PDF)

Za dodatne informacije pokličite:
– Tjaša Zagoršek, DOPPS, 041 955 988