Sporočila za javnost

Naša sporočila za javnost lahko s prijavo na e-Novice prejemate preko elektronske pošte.

Lahko se naročite tudi na RSS vir, s čimer se vam bodo sporočila samodejno prikazala v vašem priljubljenem spletnem ali namiznem RSS bralniku.

Izberi obdobje v arhivu prispevkov ali

Zadnja objavljena sporočila za javnost:

Stališče DOPPS o hidroelektrarnah na Muri

27. 5. 2015, Sporočila za javnost

V Društvu za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (DOPPS) pozorno spremljamo postopke umeščanja hidroelektrarn na reki Muri. Prizadevanja za večjo rabo obnovljivih virov energije pozdravljamo, vendar poudarjamo, da je pri tem treba iskati ravnotežje z ohranjanjem najdragocenejše narave.

Upoštevati je treba vse predpise in načela umeščanja v prostor ter opustiti načrtovane posege, pri katerih se prekomernim škodljivim vplivom na naravo ni mogoče izogniti. Uničevanje narave se v končni fazi manifestira v degradaciji ekosistemskih storitev, od katerih je odvisna celotna družba.

Glede na slovenske in tuje izkušnje menimo, da klasične zajezitvene elektrarne na Muri z akumulacijskim jezerom in nasipi ni mogoče zgraditi brez prekomernega škodljivega vpliva na naravo. Narava reke Mure, njenih rečnih rokavov, mrtvic, poplavnega gozda in drugih življenjskih prostorov je izjemna in neponovljiva tako v nacionalnem kot mednarodnem merilu. Kot takšna je bila prepoznana s strani države kot temelj za ustanovitev slovenskega dela bodočega čezmejnega Biosfernega rezervata Mura-Drava-Donava, ki predstavlja sodobno, trajnostno in gospodarsko najboljšo priložnost za prihodnji razvoja Pomurja.

V DOPPS bomo z vključevanjem v vse faze postopkov konstruktivno sodelovali z organi Republike Slovenije in vsemi drugimi deležniki. Po svojih najboljših močeh bomo prispevali k iskanju takšnih rešitev, ki naravi Mure ne bi prekomerno škodovale. Kot skrbnik javnega interesa ohranjanja narave pa bomo bdeli nad tem, da se identificirajo in opustijo posegi, ki bi izjemno naravno dediščine reke Mure prekomerno prizadeli.

Stališče DOPPS do HE na Muri (pdf)

Alarm za naravo: kampanja

12. 5. 2015, Novice,Sporočila za javnost

Danes bodo nevladne okoljske organizacije po vsej Evropi začele skupno spletno akcijo za rešitev evropske narave, ki jo ogroža deregulacijski načrt predsednika Evropske komisije Junckerja

Akcija poimenovana “Alarm za naravo” [1] bo omogočila državljanom 28 EU držav sodelovanje v javnem posvetovanju Evropske komisije o zakonodaji, ki varuje naravo v Evropi. Mednarodne NVO BirdLife, WWF (Svetovni sklad za naravo), Evropski okoljski biro in Prijatelji zemlje bodo organizirale in promovirale akcijo, ki bo potekala na svetovnem spletu. Akciji se pridružujejo tudi številne slovenske naravovarstvene in okoljske NVO.

Spletna akcija pomeni začetek vseevropske kampanje proti slabitvi naravovarstvenih prizadevanj in za učinkovitejše izvajanje evropske naravovarstvene zakonodaje. V akciji združujejo svoje moči okoljske NVO iz vse Evrope, ki želijo mobilizirati člane, podpornike in splošno javnost ter tako sporočiti Evropski komisiji, da hočejo, da se veljavna evropska naravovarstvena zakonodaja ohrani in začne učinkoviteje izvajati.

Evropska naravovarstvena zakonodaja (Ptičja in Habitatna direktiva) slovi kot ena najboljših na svetu in v resnici prispeva pri varstvu živalskih in rastlinskih vrst ter habitatov pred izumiranjem. Zaradi nje ima Evropa v svetovnem merilu največje omrežje varovanih območij, Natura 2000, ki pokriva petino evropskega kopnega in 4 % evropskih morij.

Evropska komisija se je odločila izvesti poglobljeno presojo obeh direktiv, da bi ugotovili, če »primerno varujeta naravo« [2]. Ta proces se odvija v vzdušju, ki je izrazito nenaklonjeno do ohranjanja narave. To ilustrira retorika predsednika Evropske komisije Junkerja o zakonodaji, ki bo bolj prijazna do industrije in gospodarstva ter o »zmanjševanju zelenih administrativnih bremen«.

Preko internetne akcije nevladnikov bodo državljani lahko sodelovali v javnem posvetovanju Evropske komisije do 24. julija 2015. To je v tem postopku edina priložnost, ko lahko širša javnost izrazi svoje poglede in pričakovanja.

Izjave voditeljev štirih največjih krovnih okoljskih nevladnih organizacij v Evropi:

Angelo Caserta, direktor evropskega dela BirdLife International: »Na voljo so kupi znanstvenih dokazov, da obe direktivi dajeta rezultate, če se ju ustrezno izvaja. In številni primeri kažejo, da direktivi nista oviri za dober ekonomski razvoj. Zato je moje vprašanje predsedniku Junkerju in podpredsedniku Timmermanu preprosto: zakaj se pri vsem delu, ki ga je treba postoriti v Uniji, ukvarjamo prav s klestenjem naravovarstvene zakonodaje?«

Martin Šolar, direktor WWF Adria pravi: »WWF se več kot 30 let bori, da bi imela Evropa učinkovito naravovarstveno zakonodajo, ki bo zgled vsemu svetu. Zato ne bomo mirno gledali, kako si nekateri prizadevajo to zakonodajo zavreči, čeprav je že sedaj zelo siromašna, saj vsebuje le dve direktivi in nič več. Nihče ne bo imel koristi od tega, če bomo uro evropskih naravovarstvenih predpisov prestavili nazaj. Ne narava sama in ne mi ljudje, katerih blagostanje je odvisno od nje. Zato zdaj začenjamo poziv javnosti, da naravo skupaj obdržimo pri življenju.«

Jeremy Wates, generalni sekretar Evropskega okoljskega biroja (EEB): »Evropska komisija je ta čas tako preokupirana z idejami o deregulaciji in zmanjševanju administrativnih bremen, da je slepa za usodo ogroženih živalskih vrst in njihovega življenjskega prostora. Namesto da spodkopavajo naravovarstveno zakonodajo, naj se Evropska komisija in države članice raje potrudijo za njeno učinkovitejše izvajanje. S tem bodo dosegli da bo ta zakonodaja prinašala velike koristi naravi in s tem nam in našim gospodarstvom.«

Magda Stoczkiewicz, direktorica Prijateljev Zemlje Evrope (Friends of the Earth): »Mi vsi imamo pravico do narave – in skubljenje predpisov, ki jo varujejo, bi bila katastrofa za evropske državljane in za naravo, ki jo imamo radi. Zato mobiliziramo ljudi po vsej EU, da bomo jasno in glasno povedali – naša narava ni na razpolago grabežljivcem. Od naših politikov pričakujemo, da jo bodo varovali za nas vse in za bodoče generacije.«

[1] nevladna internetna akcija bo dostopna na naslednjih povezavah:
Alarm za naravo(v Sloveniji)
www.naturealert.eu

[2] Javno posvetovanje Evropske komisije je dostopno tule: Public consultation as part of the ‘fitness check’ for EU nature legislation (Birds Directive, Habitats Directive)

Več informacij o pravnih postopkih v zvezi s Ptičjo in Habitatno direktivo:

– Preverjanje ustreznosti (Fitness Check): Evropska komisija ta čas izvaja poglobljeno analizo naravovarstvenih direktiv kot del širše REFIT agende. Presoja se, če obe direktivi »ustrezata namenu«. To pomeni, da se preverja, če direktivi v veljavni obliki na učinkovit način prispevata k ciljem ohranjanja vrst in habitatov evropskega pomena in če je to v skladu z drugimi politikami Evropske unije.

– Postopek revizije (Review Process): Če bo na koncu postopka preverjanja ustreznosti (do junija 2016) Evropska komisija odločila, da direktivi »ne ustrezata namenu«, lahko začne postopek revizije, kar pomeni, da obravnava različne možnosti za spremembo direktiv in oceni okoljski, gospodarski, administrativni in socialni vpliv takšnih sprememb. Na koncu se lahko odloči, da sprememb ne bo, da se združita obe direktivi v eno, da se spremenijo samo Dodatki direktiv (npr. seznami vrst/habitatov, ki se varujejo), ali pa, da predlaga nekaj pravno nezavezujočih inštrumentov.

– Postopek spremembe (Revision process): Če bo na koncu postopka preverjanja ustreznosti Evropska komisija odločila, da je treba direktivi spremeniti, bo to predlagala državam članicam. O predlogu spremenjenih direktiv bodo nato razpravljale in se pogajale države članice in Evropski parlament. Preden se o spremenjenih direktivah dogovorijo in ju sprejmejo na Svetu EU in v Parlamentu, lahko traja več let.

Kampanjo podpirajo:

Sporočilo za javnost: Alarm za naravo: kampanja okoljevarstvenih organizacij proti spodkopavanju naravovarstvene zakonodaje s strani Evropske komisije (PDF)
Natura2000 factsheet (PDF)

Kontakti

DOPPS: Bia Rakar, 031 269 811, bia.rakar@dopps.si
WWF Adria: Bojan Stojanović, 051 367 362, bstojanovic@wwf.panda.org
BirdLife Europe: Luca Bonaccorsi, +32 478 20 62 84, luca.bonaccorsi@birdlife.org
Evropski okoljski biro (EEB): Philippa Jones, +32 471 57 01 81, philippa.jones@eeb.org
Friends of the Earth Europe: Paul Hallows, + 32 2 839 10 33, paul.hallows@foeeurope.org

Gradnja objektov v NRŠZ na pomembni prelomnici

17. 3. 2015, Novice,Sporočila za javnost

Gradnja objektov v Naravnem rezervatu Škocjanski zatok je na pomembni prelomnici. Po zaključku globokega temeljenja ter zemeljskih in betonskih del na glavnih objektih se je pred nekaj dnevi začelo postavljanje lesene nosilne konstrukcije centra za obiskovalce. Na samem vhodu v naravni rezervat je tako že viden prvi del konstrukcije objekta in z njim arhitektura, ki jo je navdihnil živi svet Škocjanskega zatoka.

Poglobitve dna za vodno površino pred centrom za obiskovalce, foto: Borut Mozetič

Na javnem razpisu izbrani izvajalec del Adriaing d.o.o. iz Kopra je v začetku oktobra 2014 začel s pripravljalnimi deli za gradnjo načrtovanih objektov v Naravnem rezervatu Škocjanski zatok: centra za obiskovalce s spremljajočimi manipulativnimi površinami, hleva z oboro, osrednje in male opazovalnice ter postavitvijo oziroma rekonstrukcijo drugih opazovališč in servisnih objektov. V tem času so zaključili z globokim temeljenjem objektov in izvedli temelje centra za obiskovalce, hleva, osrednje opazovalnice ter montažnega objekta ob centru, kot tudi nasip vhodne ploščadi.

Sledila je izvedba betonske stene dvigalnega jaška in servisnega prostora v centru ter poglobitve dna za vodno površino pred centrom, ki bo obiskovalcem pred oči privabljala zanimive vrste ptic. Zaključena je tudi izvedba platoja obore in okolice hleva s traso učne poti, kot tudi premik zastiralnega nasipa v bližini hleva. Tudi na lokaciji bodoče osrednje opazovalnice so izvedena zemeljska dela, odstranjen del zastiralnega nasipa in izveden novi skupaj z vodnim zajetjem pred opazovalnico, kamor se bo odpiral podvodni pogled. Izvedena je betonska talna plošča in del sten kleti, ki se sproti zasipavajo. Na opazovališčih 6 in 7 ob laguni je izdelava temeljev še v teku, začela pa so se tudi že dela za izgradnjo objektov pod ankaransko vpadnico.

Začetek izvedbe montaže lesene konstrukcije

Izvedba montaže lesene konstrukcija centra za obiskovalce se je začela v petek, 13. marca 2015. Foto: Borut Mozetič

V tem času je naročnik gradnje Ministrstvo RS za okolje in prostor potrdil predlagane podizvajalce za dobavo in montažo lesenih konstrukcij, izvedbo elektro in strojnih instalacij ter ključavničarska dela. Izvedba montaže lesene konstrukcija centra za obiskovalce se je začela v petek, 13. marca 2015. Izvajalci so začeli z montažo konstrukcije centra za obiskovalce, kjer jih čakajo še obrtniška in instalacijska dela, in je zato tudi v vidika nadaljnjih del po terminskem načrtu čim prejšnja postavitev konstrukcije ključnega pomena. Ostali objekti so z vidika instalacijskih del manj zahtevni, saj so odprtega tipa in glavnino del predstavlja izvedba lesenih konstrukcij. Rok izvedbe objektov je v začetku junija. Hkrati z ostalimi deli se bodo izvajala tudi dela na zunanji ureditvi in komunalni infrastrukturi.

Lesena konstrukcija, foto: Iztok Škornik

Celotna vrednost investicije je ocenjena na 3.373.380 EUR

Pogodbena vrednost gradbeno obrtniških in instalacijskih del znaša 2.792.507,31 EUR z DDV. Od tega bo iz Evropskega sklada za regionalni razvoj financirano 1.945.599,35 EUR. Celotna vrednost investicije skupaj z dokumentacijo in opremo je na podlagi odločbe o dodelitvi sredstev ocenjena na 3.373.380 EUR. Delno jo financira Evropska unija, in sicer iz Evropskega sklada za regionalni razvoj, ki prispeva 2.350.489,67 EUR. Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa krepitve regionalnih razvojnih potencialov za obdobje 2007-2013, razvojne prioritete Povezovanje naravnih in kulturnih potencialov, prednostne usmeritve Dvig konkurenčnosti turističnega gospodarstva.

Projekt je poleg svoje arhitekturne zasnove še posebej zanimiv tudi z vidika uporabe materiala, saj bo v lesene objekte obdelano in vgrajeno skupno kar 450 kubičnih metrov lesa. Sama gradnja, predvsem bodočega centra za obiskovalce, predstavlja eno najkompleksnejših lesenih gradenj v Sloveniji doslej.

Več fotografij si lahko ogledate na FB strani Naravnega rezervata Škocjanski zatok: www.facebook.com/skocjanskizatok

Sporočilo za javnost o gradnji v NR Škocjanskem zatoku pdf

Zagugali smo se

16. 3. 2015, Novice,Sporočila za javnost

V petek, 13. marca 2015, in soboto, 14. marca 2015, se je 207 prostovoljcev udeležilo Gugalnice – skupinskega popisa velike uharice. Letošnjo Gugalnico bomo zaključili na Štajerskem in sicer v petek, 20. marca 2015.

Velika uharica (Bubo bubo) je največja vrsta sove v Evropi. Samice, ki so nekoliko večje od samcev, lahko čez krila merijo tudi več kot 1,5 metra. Svoje gnezdišče si velika uharica običajno izbere v skalni steni, ki je eden od ključnih elementov njenega običajno več kot 10 km2 velikega ozemlja. V Sloveniji smo do sedaj našli nekaj več kot 100 gnezd te karizmatične sove, vsakoletnih popisov velike uharice na Krasu in drugod po Sloveniji pa se udeležuje preko 200 prostovoljcev.

Gugalnice na Krasu se je udeležilo kar 174 prostovoljcev, foto: Bia Rakar

Gugalnica na Krasu

V petek, 13. marca 2015, smo organizirali Gugalnico na Krasu. Udeležba je bila rekordna, saj je na popisu sodelovalo kar 172 prostovoljcev, med katerimi tudi veliko novih, nadobudnih popisovalcev. Skupaj smo popisali 41 lokacij, na katerih smo potrdili prisotnost 8 samcev velike uharice. Poleg velike uharice so udeleženci na terenu slišali tudi lesno sovo, sokola selca, sloko, žerjave. ….

Letos smo se prvič »zagugali« tudi na Dolenjsekm

Tomaž Mihelič nam je prestavil nova odkritja s terena, foto: Bia Rakar

Popis velike uharice smo nadaljevali z Gugalnico na Dolenjskem, slednja je potekala v soboto, 13. marca 2015. 35 prostovoljcev je popisalo 11 lokacij/točk.

Popisu je sledilo predavanje varstvenega ornitologa Tomaža Miheliča, ki se z veliko uharico ukvarja že 25 let. Na predavanju nam je predstavil nova odkritja nova odkritja s terena, ki jih je vsako leto veliko, saj je vrsta že več let pod drobnogledom. Še vedno se kaže, da ima vrsta največ težav z vznemirjanjem na gnezdiščih in s smrtnostjo na električnih daljnovodih, razveseljivo pa je, da so se nekateri osebki prilagodili na alternativne lokacije gnezdišč, ki vrsti ponujajo dodatne možnosti za gnezdenje.…

Popisu sledi druženje, o katerem varstveni ornitolog Tomaž Mihelič, organizator Gugalnice, pravi: »Kljub temu, da je včasih veljal Kras za najboljše območje velike uharice v Državi smo vsako leto deležni novih odkritij na Štajerskem. Štajerska je bila vsaj kar se velike uharice tiče v preteklosti prezrta in tudi letos se nadejamo razveseljivih odkritij.«

Letošnjo Gugalnico bomo zaključili na Štajerskem in sicer v petek, 20. marca 2015, popoldan. Zborno mesto bo ob 16:30 na parkirišču Celjskega sejma v Celju. Zaradi lažje organizacije vas prosimo, da se na popis prijavite. Prijave zbira Tilen Basle na naslov tilen.basle@dopps.si ali telefon 051 636 224. Vsi prijavljeni prejmejo natančna navodila v sredini tedna. Lepo vabljeni!

Več fotografij s popisa si lahko ogledate na naši FB strani: www.facebook.com/pticeDOPPS

Gugalnica 2015

27. 2. 2015, Novice,Sporočila za javnost

Gugalnica je družabni skupinski popis velike uharice, največje evropske sove. Je dogodek, kjer se preliva znanje in pozitivna energija. Na popisu združimo koristno s prijetnim, zato vsak od udeležencev gugalnice doprinese, da lahko preiščemo večje območje in da nam je druženje po popisu prijetnejše.

Spet z veseljem najavljamo Gugalnico 2015 in vas vabimo, da se nam pridružite.

Velika uharica.
foto: Tomaž Mihelič

»Vsako leto nas je več in letos bomo skupinski popis organizirali že na treh lokacijah. Začeli bomo z gugalnico na Krasu, nadaljevali pa na Dolenjskem in Štajerskem v prihodnjih dneh« je o letošnji Gugalnici povedal Tomaž Mihelič, organizator popisa.

Gugalnica bo na Krasu letos potekala v petek, 13. marca 2015, popoldan (rezervni »vremenski« datum je teden kasneje ob istem času). Zborno mesto bo ob 16.30 pri Škocjanskih jamah. Lahko si rezervirate kar oba dneva in če nam uspe že prvi petek, najdemo za drugega še kaj boljšega. Dogodka se lahko udeleži prav vsak, saj popis velike uharice ne zahteva nobenega predznanja, vse potrebno pa boste lahko izvedeli pred samim popisom.

»Tako kot v preteklih dveh letih so nam v Parku Škocjanske jame spet odstopili odlično lokacijo za druženje po popisu in letos bo spet zanimivo. Še sam sem presenečen, kaj vse se zgodi v enem samem letu varuhov.« še dodaja Tomaž.

Več in formacij v zvezi s popisom na Dolenjskem in na Štajerskem pa sporočimo v prihodnjih dneh.

Če želite izvedeti več o veliki uharici, naših raziskavah in trudu za njeno ohranjanje vas vabimo, da obiščete našo spletno stran.

Obveščamo vas, da bo popis velike uharice na Krasu potekal v petek 13. marca 2015.

Zaradi lažje koordinacije dogodka vas prosimo, da svojo udeležbo potrdite Tomažu Miheliču (tomaz.mihelic@dopps.si, 031-438-545)

Zborno mesto Gugalnice na Krasu

Dodatne informacije o popisu velike uharice na Krasu. pdf
Sporočilo za javnost – Gugalnica 2015 .pdf

Uničili reko Iščico

12. 2. 2015, Novice,Sporočila za javnost

Delna privatizacija javne vodnogospodarske službe pred leti že kaže uničujoče posledice za naravo in za poplavno varnost. V sklopu protipoplavnega akcijskega načrta je Hidrotehnik prejšnji mesec v celoti uničil obrečno mehkolesno loko na spodnjih 5 kilometrih toka reke Iščice na Ljubljanskem barju.

Bager vodnogospodarsko podjetje Hidrotehnik, foto: Tomaž Jančar

Akcijski načrt interventnih aktivnosti zaradi poplav

Po več velikih poplavah lani je novembra Vlada RS na vrat na nos sprejela »Akcijski načrt interventnih aktivnosti zaradi poplav«. Vlado je treba pohvaliti za hiter odziv, ne pa tudi za kvaliteto dokumenta. Ker je pred dobrim desetletjem Slovenija privatizirala pomemben del javne vodnogospodarske službe, je pri strokovnih odločitvah zdaj v preveliki meri odvisna od interesov privatnih vodarskih podjetij.

Tako se je v nujnem akcijskem načrtu znašla vrsta dragih projektov, ki za poplavno varnost nimajo nikakršnega pomena. Med njimi je bila tudi 100.000 EUR »vredna« sanitarna sečnja obrežnega vrbovja ob reki Iščici na Ljubljanskem barju. Tu je treba poudariti, da je Iščica ena od redkih skoraj v celoti ohranjenih naravnih rek v državi, varovana z režimom krajinskega parka in območja Natura 2000.

Sanitarna sečnja, foto: Tomaž Jančar

Sporna dela na Iščici

Vodnogospodarsko podjetje Hidrotehnik d.d. je sporna dela na reki Iščici izvedlo v januarju 2015. V celoti so posekali vse obrežne gozdiče in mejice, med njimi številne stoletne vrbe. Pustili so le po eno drevo na vsakih 20 do 30 m. Uničenje je bilo izvedeno na spodnjih 5 km toka reke Iščice od izliva v Ljubljanico gorvodno. S tem je bil uničen dragocen življenjski prostor. Narava bo potrebovala stoletje, da bo v celoti zacelila zadane rane.

Namen pregrešno drage sečnje stoletnih vrb in obrežnih mejic naj bi bil »Izboljšanje prevodnosti in zmanjšanje poplavnosti«, kar je popolni nesmisel. Ljubljansko barje je naravni zadrževalnik visokih voda, ki varuje Ljubljano pred povodnjimi. Ob visokih vodah na Barje priteče tudi več kot 700 m3 vode na sekundo, Ljubljanica pa jo lahko odvede z Barja manj kot 300 m3/s. Če bi z vodnogospodarskimi deli uspeli pomembno povečati odtok vode z Barja (npr za 100 m3/s), bi s tem povzročili petstoletne poplave v vzhodnem delu Ljubljane, potopili Papirnico Vevče in naselja še naprej dolvodno. Na Barju pa bi kljub temu vode ne bilo bistveno manj.

Damijan Denac, direktor DOPPS: »Videti je, da je tu nekdo zlorabil stisko ljudi, ki so jih prizadele poplave. Namesto da bi se ukvarjali z reševanjem poplavne ogroženosti, so podjetneži med interventna dela vključili projekte, ki v normalnih razmerah ne bi prestali resne strokovne presoje.«

Kupi hlodovine in vejevja, foto: Tomaž Jančar

Nezakoniti posegi

Ker so se akterji pri uničevanju Iščice sklicevali na nujnost posega – grozila naj bi namreč neposredna nevarnost za življenja in premoženje ljudi (!) – so se Iščice lotili brez slehernih dovoljenj, ki so sicer predpisana za poseganje v zavarovana območja narave in v območja Natura 2000.

Nezakoniti poseg je DOPPS dne 19.1.2015 prijavil okoljski inšpekciji, ki je nemudoma ukrepala. Uničujoča dela so bila še isti dan ustavljena, a škoda je bila na večjem delu Iščice že storjena. Še isti dan (19.1.2015) je DOPPS od ARSO zahteval dokumente in dovoljenja, na osnovi katerih se je poseg izvršil. Do danes ARSO na zahtevo še ni odgovorila.

Uničena reka Iščica, foto: Barbara Vidmar

Pri uničenju Iščice so bili prekršeni številni nacionalni in evropski predpisi. Od vodne in habitatne direktive, do Zakona o ohranjanju narave. Obstaja tudi sum kaznivega dejanja uničenja zavarovanega območja. V prihodnjih tednih bomo na DOPPSu podrobno preučili primer in pretehtali možnosti, da se proti odgovornim osebam sprožili ustrezne kazenske postopke in postopke za ugotovitev okoljske škode.

Sporna dela na Iščici je izvedlo isto podjetje (Hidrotehnik) in v okviru istega protipoplavnega akcijskega načrta, kot nedavno uničenje pomembnega drstišča soške postrvi na reki Soči. Takrat je svetovna naravovarstvena organizacija WWF o uničenju drstišča obvestila Evropsko komisijo.

Irena Kavčič, predstavnica alpskega programa WWF: »Tudi v primeru Soče je bila kršena evropska in nacionalna zakonodaja. Na to smo opozorili v protestnem pismu, ki smo ga skupaj z ostalimi nevladnimi organizacijami poslali na okoljsko ministrstvo. Zahtevali smo takojšnjo zaustavitev del in ponovno revizijo ukrepov ob sodelovanju strokovnjakov s področja varstva narave in ribištva, vendar odgovora nismo prejeli«.

Za okoljsko ministrico pa ostajajo naslednja neodgovorjena vprašanja:
• katere osebe so predlagale, da se uničevanje Iščice financira iz interventnih protipoplavnih sredstev
• ali bo ministrstvo izvajalcu uničujočega posega izplačalo načrtovanih 100.000 EUR protipoplavnega denarja kljub temu, da je bil poseg izveden nezakonito in da pomeni nenamensko trošenje protipoplavnega denarja;
• ali se ministrici ne zdi, da rečno nadzorništvo in projektiranje protipoplavnih ukrepov ne moreta biti prepuščena privatni podjetniški pobudi, in
• ali ministrica razmišlja, da bi ju vrnili pod okrilje javne vodarske službe.
• ali se ministrici ne zdi smiselno, da bi sporni akcijski načrt zdaj končno dali preveriti neodvisnemu strokovnjaku za poplavno varnost

Sporočilo za javnost (pdf)

Spoznajmo »Ptice okoli nas«

16. 1. 2015, Sporočila za javnost | 3 komentarji

Ptice so živa bitja, ki jih srečamo na vseh kontinentih in v skoraj vseh življenjskih okoljih. Lahko bi rekli, da jih najdemo za vsakim vogalom. Prav zaradi tega so najbolje raziskana skupina živali, med ljudmi pa so ptice dobro poznane in priljubljene. Vsak izmed nas pozna vrabca, veliko sinico, plavčka, kosa ali goloba. Tako kot spremljanje številčnosti redkih vrst, je zelo pomembno spremljati tudi kaj se dogaja s tistimi pogostejšimi. V Veliki Britaniji je v zadnjem času število domačih vrabcev upadlo za več kot dve tretjini!

Slednje je tudi eden izmed razlogov, da se za pomoč pri pridobivanju takšnih podatkov obračamo tudi na vas. Z akcijo »Ptice okoli nas« želimo pridobiti podatke o pogostejših vrstah ptic, hkrati pa spodbuditi ljudi k boljšemu poznavanju ptic in jim na preprost način približat naravo. V lanskem letu smo skupaj opazili več kot 5.500 ptic, ki so pripadale 43 vrstam. Najštevilčnejši so bili domači vrabci, domači golobi in sive vrane, med zanimivejšimi pa so izstopali srednji detel, kalin, siva pevka in povodni kos. V akciji je sodelovalo 945 opazovalcev. Več podrobnosti o rezultatih akcije najdete v Kaj smo v letu 2014 skupaj ugotovili v akciji »Ptice okoli nas«?.

2015_01_19_Ptice_okoli_nas_foto_Aleksander_Kozina

Ptice lahko opazujemo tudi med krmljenjem.
foto: Aleksander Kozina

V akciji »Ptice okoli nas« lahko sodelujete tudi to zimo

Tudi letos bomo nadaljevali z akcijo opazovanja ptic okoli nas, zato vas vabimo, da se nam pridružite pri tem množičnem dogodku. Opazovanje je preprosto, tako da lahko pri tem sodelujete prav vsi, tudi če menite, da niste dobri poznavalci ptic. Ptice lahko beležite v mestu ali na vasi, okoli doma, službe, sole ali vrtca. Pomembno je, da vsi sodelujoči opazujemo na enak način in da vsak opazovalec ali skupina, ki opazuje izpolni svoj obrazec. Za pomoč pri štetju opaženih ptic in ugotavljanju , katerim vrstam pripadajo, smo na društvu pripravili letak, na katerem je tabela za vpisovanje opazovanj, ter slike najpogostejših ptic, ki se pojavljajo v naseljih.

Kako bo potekala akcija?

1) To zimo bo akcija potekala v tednu od ponedeljka, 26. januarja, do nedelje, 1. februarja 2015

2) Enkrat v tem tednu si izberite pol ure in si v tem času zabeležite vse ptice, ki jih opazite.

3) Zabeležite samo največje število ptic, ki jih vidite hkrati (tako preprečite večkratno štetje istih ptic)

4) Nato nam svoja opazovanja sporočite, najbolje preko obrazca na spletni strani ali pa jih pošljite na naslov DOPPS, p.p. 2990, 1001 Ljubljana

Več informacij o akciji najdete na naši spletni strani v zavihku Ptice okoli nas.

Letak za prepoznavanje ptic in vnos opazovanj pdf

Sporočilo za javnost pdf

Januarsko štetje vodnih ptic (IWC) 2015

7. 1. 2015, Sporočila za javnost | 1 komentar

Januarsko štetje vodnih ptic (IWC) je najobsežnejši sistematični in organizirani popis ptic v Sloveniji. Od leta 1997 naprej v okviru štetja ob pomoči 300 popisovalcev uspešno preštejemo vodne ptice na vseh večjih rekah, celotni slovenski obali in večini pomembnejših stoječih vodnih teles v državi. Osnovni cilj štetja vodnih ptic je spremljanje zimskih populacij vodnih ptic in zbiranje informacij, ki prispevajo k varovanju njihovih populacij in mokrišč.

foto: Borut Mozetič

Štetje v tako velikem obsegu ne bi bilo mogoče brez vloženega truda množice predanih popisovalcev. Prispevek vsakega je zelo dragocen, saj prav vsak s sodelovanjem pri štetju prispeva kamenček v mozaik čez tisoč kilometrov dolge mreže rečnih odsekov in drugih voda, ki jih pregledamo vsako leto. Pri obdelavi podatkov upoštevamo vsak pravočasno prispeli obrazec! Kot izziv novim popisovalcem naj povemo, da nam kljub vsakoletnemu velikemu trudu še ni uspelo v celoti pokriti posameznih odsekov Savinje, Kolpe, Sotle in še kakšne srednje velike oziroma manjše reke. Vodne ptice se pojavljajo tudi tam!

Štetje vodnih ptic bo letos potekalo v soboto 17. in nedeljo 18. januarja.

Vodne ptice bomo tako kot vsako leto šteli na osmih števnih območjih, na vseh najpomembnejših vodnih površinah po Sloveniji. Vsako števno območje ali njegov del ima svojega lokalnega koordinatorja, ki vas bo razporedil na odsek, kjer boste šteli, vam priskrbel karte z vrisanimi odseki štetja in obrazce ter skrbel za skladno opravljanje popisa.

Se nam želite pridružiti?

Če želite sodelovati tudi vi, se najkasneje do 12. januarja 2015 javite koordinatorju akcije na luka.bozic@dopps.si ali lokalnim koordinatorjem (kontakti so objavljeni v pdf-u z napotki).

Veselimo se ponovnega sodelovanja s popisovalci in sodelovanja z novimi popisovalci, obenem pa se vsem že vnaprej zahvaljujemo za opravljeno delo!

eVnos – prosimo vas, da ga uporabite!

Lansko leto smo e-vnos napravili poskusno, in se je odlično obnesel. Je enostaven, obenem pa zmanjšuje možnost napak in hitro omogoči dostopnost podatkov celotni druščini popisovalcev.

eVnos je dostopen na strani: http://atlas.ptice.si

Navodila za vnos najdete v razdelku na vrhu strani »O atlasu«, kjer kliknete na povezavo
»IWC – navodila za vnos podatkov«
Navodila za registracijo najdete v razdelku »Prijava«

Za vnos priporočamo uporabo brskalnika Google Chrome ali Mozilla Firefox, odsvetujemo pa Internet Explorer, ker deluje počasneje.
V primeru nejasnosti ste dobrodošli na naslovu: tomaz.mihelic@dopps.si

Napotki za zimsko štetje vodnih ptic s kontakti lokalnih koordinatorjev pdf
Popisni obrazec za januarsko štetje vodnih ptic 2015 pdf

Sporočilo za javnost pdf

Ptice kmetijske krajine izginjajo

16. 12. 2014, Sporočila za javnost

Letošnje leto smo s pomočjo popisov za določitev Slovenskega indeksa ptic kmetijske krajine (SIPKK) sedmo leto zapored znova spremljali stanje gnezdilk slovenske kmetijske kulturne krajine. Rezultati so zaskrbljujoči. V obdobju od leta 2008 se je skupna številčnost 29 značilnih gnezdilk slovenske kmetijske krajine zmanjšala za več kot 20 odstotkov!

Vrste, kot so veliki škurh, črnočeli srakoper (na fotografiji) in vrtni strnad, so pri nas na robu izumrtja, saj jih je letos gnezdilo le še nekaj parov.
foto: Peter Buchner

SIPKK v letu 2014 znaša 78,1, kar je za 0,8% slabše kot v letu 2013 in za 21,9% slabše, kot v letu 2008. Najslabše gre travniškim vrstam, ki imajo za isto obdobje indeks 62,8. Večina travniških vrst očitno doživlja upad, repnik ima denimo indeks le 26,4 glede na leto 2008 (100 bi pomenilo, da ni spremembe populacije oziroma, da smo prešteli enako število repnikov). Slabo gre tudi gozdnim vrstam v kmetijski krajini in pticam, ki gnezdijo v mejicah.

V Sloveniji so tri vrste, značilne za kmetijsko krajino, v preteklih treh desetletjih letih kot gnezdilke celo izumrle – to so travniška cipa, južna postovka in zlatovranka, ki pa je letos po skoraj 10 letih prvič znova gnezdila na Goričkem.

Glavni razlogi za upad travniških vrst ptic so zmanjševanje obsega travnikov, njihovo intenziviranje ter izsekavanje mejic. Z upadom populacij ptic kmetijske krajine se sooča cela Evropa; od leta 1980 do 2012 so upadle za 54 odstotkov. Posebno velike težave imajo predvsem vrste, ki so se v preteklih stoletjih specializirale za življenje v okoljih s tradicionalnim in posebnim načinom upravljanja, kot so pozno košeni vlažni travniki, suhi kraški pašniki in stari visokodeblni sadovnjaki.

Dr. Primož Kmecl, koordinator projekta: “Relativno strm uprad številčnosti ptic kmetijske krajine je značilen za vso Evropo in je v večini primerov posledica intenzifikacije kmetijstva in njenih posrednih učinkov. Podobno smo opazili tudi v Sloveniji, v zadnjih letih pa lahko te spremembe tudi znanstveno ovrednotimo. Nujno potrebne so raziskave vzrokov za te upade, ustrezne ukrepe pa moramo čim prej prenesti v prakso.”

Natančni razlogi za zmanjševanje številčnosti se med različnimi vrstami ptic razlikujejo, prav tako pa razlike opažamo tudi med posameznimi območji. Na društvu zato v zadnjih letih z ekološkimi raziskavami intenzivno raziskujemo nekatere izmed najbolj kritičnih vrst, kot sta veliki skovik in smrdokavra na Goričkem ter vrtni strnad na Krasu. Vzpostavljamo tudi sodelovanje z lokalnimi kmeti in organizacijami, da bi poiskali rešitve, ki bi preživetje in preživljanje na teh območjih omogočilo tako pticam kot tudi domačinom.

Popise za določitev SIPKK sicer opravljamo na skupno 103 vnaprej določenih površinah, ki so razporejene na kmetijski krajini po celotni Sloveniji. Ta zalogaj vsako leto zmoremo s pomočjo predanega dela usposobljenih prostovoljcev društva. Projekt sofinancirata Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja in Republika Slovenija, naročnik pa je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.

Poročilo Monitoringa za določitev Slovenskega indeksa ptic kmetijske krajine – 2014 (pdf)